Ali je jezik močnejši od tiskane besede? Razmišljanja o produkciji ustnih zgodovin in jezikih legitimitete

Benjamin Zachariah

DOI: https://doi.org/10.3986/dd.v2019i50.7459

Povzetek

Članek prinaša nekaj razmislekov o uporabi ustne zgodovine v komunikaciji, v kateri je vloga spraševalca pogosto podcenjena, čeprav bi potreba po samorefleksiji terjala ravno nasprotno. Avtor navaja primere brez jasno opredeljenega spraševalca in intervjuvanca, kakor tudi brez zapisa dogajanja kot zgodbe. Posledično se sprašuje, kaj vse ustna zgodovina lahko sporoča, če si komunikacija, v kateri nastajajo ustni zgodovinski viri, prizadeva oživljati sicer nedostopne pripovedi in spomine, hkrati pa mora uporabljati neki jezik legitimitete, ki pa teh pogosto ni sposoben jasno izraziti.

Ključne besede

legitimiteta; pisanje; pripoved; reifikacija; kolektivni spomin;

Celotno besedilo:

PDF (English)

DOI: https://doi.org/10.3986/dd.v2019i50.7459

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##