Miroslav Hubmajer (1851–1910): Danes pozabljen, svoje čase najslavnejši slovenski junak
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2019480303Ključne besede:
Miroslav Hubmajer, Nevesinjska puška, vzhodno vprašanje, Petar Mrkonjić (Petar Karađorđević), slovanski nacionalizemPovzetek
Nevesinjska puška je 9. julija 1875 napovedala začetek oborožene vstaje v Hercegovini. Začelo se je kot kmečki protest, a se razvilo v hercegovski upor in zgodovinski dogodek v jugozahodni Evropi. Odprto je bilo t. i. vzhodno vprašanje, ki je sprožilo veliko zanimanje evropskih novinarjev, politikov in javnosti, še posebej slovanski prebivalci iz sosednjih držav so z zanimanjem spremljali razvoj. Eden prvih, ki se je odzval pozivu Matere Slave, je bil Friedrich Hubmayer, mladi slovenski nacionalist iz Ljubljane. Kljub svojemu velikemu slovesu v drugi polovici 19. stoletja je skoraj popolnoma pozabljen.
Prenosi
Literatura
Aleksić, Budimir. 2016. Knjaz Nikola Petrović i hercegovački ustanak (1875–1878). V: Draga Mastilović (ur.), Ćorovićevi susreti 2015. godine. Hercegovački ustanak 1875–1878. Gacko: SPKD »Prosvjeta«, 233–248.
Aléšovec, Jakob. 1878. Vojska na Turškem od leta 1875 do konca leta 1878. V Ljubljani: Založil Janez Giontini.
Besarović, Risto. 1947. Vaso Pelagić. Zagreb: Prosvjeta.
Besarović, Risto. 1951. Vaso Pelagić. Sarajevo: Svjetlost.
Besarović, Risto. 1969. Vaso Pelagić: Život i rad. Sarajevo: Izdavačko preduzeće Svjetlost.
Biankini, Juraj. 1925. »Narodni List« i hercegovačko-bosanski ustanak. Split: Narodna tiskarna.
Buha, Milivoje. 2003. Nevesinjska puška i hercegovački ustanak 1875–1878. godine. Srpsko Sarajevo: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
Čubrilović, Vaso. 1930. Bosanski ustanak 1875–1878. Beograd: Izdanje Zadužbine Natalije Lj. Karavelove i Aksentija J. Aksentijevića.
Ćorović, Vladimir. 1933. Istorija Jugoslavije. Beograd: Narodno Delo.
De Worms, Baron Henry. 1877. England’s Policy in the East. London: Chapman and Hall.
Dimnik, Jakob. 1922. Kralj Peter I. Osvoboditelj: Spominu Velikega Kralja Osvoboditelja – Ujedinitelja. Ljubljana: Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta.
Durham, Mary Edith. 1920. Twenty Years of Balkan Tangle. London: George Allen & Unwin.
Ekmečić, Milorad. 1973. Ustanak u Bosni 1875–1878. Sarajevo: „Veselin Masleša“.
Evans, Arthur John. 1877. Through Bosnia and Herzegovina during the Insurrection in 1875 by Foot. London: Longmans, Green and Co.
Evans, Arthur John. 1878. Illyrian Letters. London: Longman, Green and Co.
Freeman, Edward. 1877. The Ottoman Power in Europe. London: Macmillan & Co.
Gallenga, Antonio. 1877. Two Years of the Eastern Question. London: Samuel Tinsley.
Gjurgjević, Martin. 1910. Memoari sa Balkana (1858–1878). Sarajevo: Naklada samoga pisca.
Grujić, Kosta. 1956. Dnevnik iz hercegovačkog ustanka (od 6 avgusta do 16 oktobra 1875 godine). Beograd: Vojni muzej Jugoslovenske narodne armije.
Holeček, Josef. 1878. Za svobodu: Kresby z bojů černohorských a hercegovských proti Turkům. I. Praga: Nákladem vlastním.
Ivić, Aleksa. 1918. Fragmenti iz istorije bosanskog ustanka 1875. i 1876. g. Zagreb: Štampa Dioničke tiskare.
Jovanović, Radoman. 1977. Politički odnosi Crne Gore i Srbije 1860–1878. Cetine: Obod.
Kapidžić, Hamdija. 1953. »Zastava« o Bosni i Hercegovini. Sarajevo: Svjetlost.
Karanović, Milan. 1921. Četovanje Vojvode Petra Mrkonjića – Kralja Petra – po Bosanskoj Krajini 1875.–76.: Po pričanju njegovog četnika-posilnog. Sarajevo: Štamparija Petra N. Gakovića.
Kermavner, Dušan. 1966. Slovenska politika v letih 1879 do 1895: Političnozgodovinske opombe k peti knjig Ivana Prijatelja Slovenske kulturnopolitične in slovstvene zgodovine 1848–1895. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Koetschet, Josef. 1905. Aus Bosniens Letzter Türkenzeit. Dunaj in Leipzig: A. Hartleben’s Verlag.
Kos, Angelika. 2006. Mihajlo Ljubibratić – vođa hercegovačkog ustanka. V: Dušan Berić (ur.), Nevesinjska puška: Zbornik radova sa naučnog skupa o ustanku u Hercegovini 1875–1878. Istočno Sarajevo: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, 55–78.
Krasić, Vladimir. 1884. Ustanak u Bosni od 1875. do 1878. god.: Građa za noviju srpsku istoriju rata za oslobođenje. U Novom Sadu: Štamparija A. Pajevića.
Ljubibratić, S. in T. Kruševac. 1958. Prilozi proučavaju Hercegovačkog ustanka 1875–78 godine. Godišnjak Istorijskog društva Bosne i Hercegovine 9: 257–276.
Luković, Petko. 1962. Napadi ustanika na turske karaule u donjoj Hercegovini 1875–1876. godine. Beograd.
Luković, Petko. 1977. Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni in do bosansko-hercegovskega vprašanja v letih 1875–1878. Ljubljana: Slovenska akademija zanosti in umetnosti.
Mackenzie, Georgina Muir in Adeline Paulina Irby. 1878. Travels in Slavonic Provinces of Turkey-in-Europe. London: Daldy, Isbister & Co.
Mandić, Mihovil. 1910. Povijest okupacije Bosne i Hercegovine (1878). Zagreb: Izdanje »Matice hrvatske«.
Milojković-Djurić, Jelena. 1994. Panslavism and National Identity in Russia and in the Balkans 1830–1880: Images of the Self and the Others. Boulder: East European Monographs.
Milutinović, Kosta. 1953. Vaso Pelagić i bosansko-hercegovački ustanak. Sarajevo: Seljačka knjiga.
Mrkonjić, Petar (Petar A. Karađorđević). 1983. Dnevni zapisci jednog ustaša o bosansko-hercegovačkom ustanku 1875–1876. godine. Beograd: Novinsko izdavačka radna organizacija »Tribina«.
Novak, Grga. 1925. Italija prema stvaranju Jugoslavije. Zagreb: Hrv. štamparski zavod.
Pajević, Arsa. 1891. Iz Crne Gore i Hercegovine. Uspomene vojevanja za narodno oslobođenje 1876. Novi Sad: Izdanje i štampa A. Pajevića.
Pavlović, Stevan K. 2004. Srbija: Istorija iza imena. Beograd: Clio.
Pavlowitch, Stevan K. 1999. A History of the Balkans 1804–1945. London in New York: Longman.
Pelagić, Vasa. 1880. Istorija bosansko-hercegovačke bune u svezi sa srpsko- i rusko-turskim ratom: (Študija za narod i državnike). Budimpešta: Štamparija Viktora Hornjanskoga.
Petrović Njegoš, Nikola I. 1988. Autobiografija. Memoari. Putopisi. Cetinje: Obod; Titograd: Pobjeda.
Petrović, P. M. 1924. Kralj Petar od rođenja do smrti. Beograd: Narodno delo.
Prelog, Milan. B. n. l. Povijest Bosne u doba osmanlijske vlade. II. Dio (1739–1878). Sarajevo: Naklada J. Studničke i Druga.
Radonić, Jovan. 1938. Slike iz istorije i književnosti. Beograd: Državna štamparija Kraljevine Jugoslavije.
Rüffner, Eduard. 1877. Válka slovansko-turecká: S hlediště strategického a historického. Praga: Nákladem Aloise Hynka.
Rüstow, Wilhelm. 1877. Der Krieg in der Türkei: Zustände und Ereignisse auf der Balkanhalbinsel in den Jahren 1875 und 1876. Zürich: Druck und Verlag von F. Schultheß.
Seton-Watson, Robert William. 1931. The Role of Bosnia in International Politics (1875–1914). London: Humprey Milford.
Slipičević, Fuad idr. 1952. Bune i ustanci u Bosni i Hercegovini u XIX veku. Beograd: Vojnoistoriski institut JNA.
Stillman, William James. 1901. The Autobiography of a Journalist. London: Grant Richards.
Stillman, William James. 1932. Hercegovina i poslednji ustanak: Uzroci njegovi i sredstva. Beograd: Štamparija »Privrednik«.
Stojanović, Mihailo D. 1939. The Great Powers and the Balkans 1875–1878. Cambridge: At the University Press.
Suavi, Ali. 1875. A propos de l’Herzegovine. Paris.
Teinović, Bratislav. 2006. Srpski ustanak u Bosni 1875–1878. Banja Luka: Muzej Republike Srpske.
Vego, Marko. 1953. Don Ivan Musić i Hrvati u hercegovačkom ustanku 1875–1878 godine. Sarajevo: Državna štamparija.
Vošnjak, Josip. 1912. Južnoslovanski spomini. Veda 1: 52–59.
Vukčević, Milo. 1950. Crna Gora i Hercegovina uoči rata 1874–1876. Cetinje: Narodna knjiga.
Vukićević, Milenko R. 1922. Kralj Petar od rodjenja do smrti. Beograd: Narodno delo.
Vuković, Gavro. 1925. Hercegovački i Vasojevićki Ustanak 1875 i 1876 g. Sarajevo: Štamparija »Bosanske Pošte«.
Wertheimer, Eduard von. 1910–1913. Graf Julius Andrássy: Sein Leben und seine Ziet. Nach ungedruckten Quellen. Stuttgart: Deutsche Verlagsanstalt.
Yriarte, Charles. 1981 (1876). Bosna i Hercegovina – putopis iz vremena ustanka 1875–1876. Sarajevo: »Veselin Masleša«.
Zimmermann, Moritz B. 1878. Illustrierte Geschichte des Orientalischen Krieges von 1876–1878. Dunaj, Pešta in Leipzig: A. Harleben’s Verlag.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
