Josip Široki, pevec in zapisovalec hkrati
Analiza njegovih ciljev, metod in ugotovitev
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2005340107Ključne besede:
Josip Široki, Vienna, phonograph collection, Slavists, interdisciplinary work // Josip Široki, Dunaj, fonografska zbirka, slavisti, interdisciplinarno deloPovzetek
The author’s aim was to discover what influence Josip Široki’s activities have had on folk song collection. This is of special interest because he was working on a collection of folk songs at the same time that the Austrian program Austrian Folk Songs was being carried out. It is shown that Široki’s methods differed significantly from the common methods applied at his time. In addition, light is shed on Široki’s possible motivation to collect folk songs and how his work was influenced by other disciplines.
***
Avtorica poskuša razkriti, kako pomembna je dejavnost Josipa Širokija za zbirko ljudskih pesmi. Ta je namreč posebnega pomena, saj je pripravljal zbirko ljudskih pesmi v času, ko se je izvajal avstrijski projekt Das Volkslied in Österreich. Avtorica ugotavlja, da so se Širokove metode zelo razlikovale od splošnih metod tistega časa. Ob tem osvetljuje morebitne spodbude za zbirko ljudskih pesmi in govori o tem, kako so na njegovo delo vplivale druge vede.
Prenosi
Literatura
Botica, Stipe. 1998. Hrvatska dobrovolja (napitnice, zdravice, popijevke) (Croatian Merriment: Drinking Songs, Toasts, and Tunes). In: Tihomil Maštrović (ed.), Franjo Fancev. Književni povjesničar i filolog. Zbornik radova sa znanstvenoga skupa. Zagreb and Zadar: Hrvatsko filološko društvo: 139–145.
Deutsch, Walter. 2000. 90 Jahre Österreichisches Volksliedwerk. Dokumente und Berichte seiner Geschichte 1904–1994 (90 Years of Austrian Folk Song Society. Documents and Reports on its History, 1904–1994). Jahrbuch des Österreichischen Volksliedwerkes 48: 12–48.
Fancev, Franjo. 1907. Beiträge zur serbokroatischen Dialektologie. Der kaj-Dialekt von Virje mit Berücksichtigung der Dialekte Podravinas (Contributions to Serbo-Croatian Dialectology: The Kajkavian Dialect of Virje with Consideration of the Podravina Dialect). Archiv für slawische Philologie 29: 305–389.
Graf, Walter. 1964. Aus der Geschichte des Phonogrammarchivs der österreichischen Akademie der Wissenschaften (From the History of the Audiovisual Research Archive of the Austrian Academy of Sciences). Poznańskie towarzystwo przyjaciól nauk, Biuletyn Fonograficzny 6: 9–39.
Hajek, Leo. 1928. Das Phonogrammarchiv der Akademie der Wissenschaften in Wien von seiner Gründung bis zur Neueinrichtung im Jahre 1927 (The Audiovisual Research Archive of the Academy of Sciences in Vienna from its Foundation to its Refurnishing in 1927). Vienna: Hölker-Pichler-Tempsky.
IEF 770 = Document 770 from the archive of the Institute of Ethnology and Folklore, Zagreb.
Krauss, Friedrich Salomon. 1914. Tausend Sagen und Märchen der Südslawen (One Thousand Stories and Tales of the South Slavs). Leipzig: Ethnologischer Verlag.
Marošević, Grozdana. 1989. Kuhačeva etnomuzikološka zadužbina (Kuhač’s Ethnomusicological Legacy). Narodna umjetnost. Godišnjik zavoda za istrašivanje folklora instituta za filologiju i folkloristiku 26: 107–135.
ÖAW-Alm = Almanac of the Austrian Academy of Sciences (Vienna).
Pettan, Svanibor. 1982. Josip Široki – prvi hrvatski doktor muzikologije (Josip Široki: The First Croatian Doctor of Musicology). Od-Do – mjesečnik Koncertne direkcije 4(35): 4–6.
Rešetar, Milan. 1911. Das Volkslied im Süden der Monarchie (The Folk Song in the South of the Monarchy). In: E. Brückner (ed.), Dalmatien und das österreichische Küstenland. Wien, Leipzig: Franz Deuticke: 201–209.
UA Wien = Universitätsarchiv Wien (University Archive in Vienna).
Vlašićak, Ivanko. 1923. Nepoznati hrvatski muzikolog. Virjensis (An Unknown Croatian Musicologist. Virjensis). Hrvatska duša. Almanah hrvatskih katoličkih svećenika 2: 215–224.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
