Filmi Boža Škerlja
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2005340212Ključne besede:
Božo Škerlj, družinska kultura, družinski film, amaterski film, vizualna antropologija, vizualna kultura // Božo Škerlj, family life, home video, visual anthropology, visual culturePovzetek
Božo Škerlj je bil prvi doktor antropologije v Jugoslaviji, manj pa je poznano, da je bil tudi filmski amater. V tridesetih letih preteklega stoletja in še nekaj let po drugi svetovni vojni je snemal z malo ozkotračno filmsko kamero družinsko življenje in utrinke iz službenega okolja. Ohranjenih je 24 filmskih enot v skupnem trajanju 90 minut. V članku so predstavljene okoliščine in značilnosti njegovega filmskega ustvarjanja, vsebine filmov in njihov pomen za preučevanje kulture.
***
Božo Škerlj was the first anthropologist in former Yugoslavia with Ph.D., while it is not known to everybody that he also practiced amateur filmmaking. In the 30’s and 40’s of past century he filmed the family life and the scenes of his working activity. 24 film units are preserved which total duration is 90 minutes. In the article the history and a character of his filmmaking is presented, the content of the films and their significance for the study of culture as well.
Prenosi
Literatura
Chalfen, Richard. 1987. Snapshot Versions of Life. Bowling Green State University Popular Press.
Guzej - Sabadin, Cveta. 2002. Kostanjevica v izolskem Rexu. Primorske novice. Sobota, 5. 1. 2002.
Križnar, Naško. 2002. Vizualni rokopisi. Traditiones 31 (1): 159–190.
James Moran. 2002. There’s no place like home video. University of Minnesota Press.
Murko, Matija. 1896. Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi l. 1895. Letopis Matice slovenske za leto 1895: 75–137.
Murko, Matija. 1951. Tragom srpsko-hrvatske epike I, II. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Worth, Sol in Richard Chalfen. 1997. Through Navajo Eyes. An exploration in Film Communication and Anthropology. University of New Mexico Press.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki