Obrednost in glasba kot elementa rabe manjšinskega jezika
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2022510207Ključne besede:
avstrijska Koroška, ljudske pesmi, koledovanje, petje pri bogoslužjuPovzetek
Prispevek temelji na terenskem raziskovanju v različnih skupnostih slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem v zadnjem desetletju. Koledovanje, praznovanje praznika vaškega zavetnika, bogoslužje in pogreb so dogodki, ki jih povezuje obrednost. Raziskovalna vprašanja tega prispevka se osredinjajo na vlogo in delež, ki ga ima ob ritualnih dogodkih slovenščina kot manjšinski jezik. Medtem ko je v tistih redkih prostorih, kjer je slovenščina še večinski jezik, ritualni okvir le ena od priložnosti njenega pojavljanja, pa je povsem drugače v izrazito germaniziranem okolju. Raziskava razkriva, da so v takih okoljih obredni dogodki ena redkih priložnosti, ko se slovenščina kot manjšinski jezik oglasi v javnem prostoru.
Prenosi
Literatura
Gašperšič, Egi et al., eds. 2014. Dr bǝ Zila kna biva: Ljudske pesmi z Zilje iz zapuščine Lajka Milisavljeviča. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana, Wien/Dunaj: Mohorjeva založba.
Klobčar, Marija. 2014. Pokopavanje Pusta v socializmu in interpretacije oblasti. Etnolog 24: 105–126.
Klobčar, Marija. 2022a. The Intertwining of Languages in Songs and Changes of Identifications in the Gail
Valley. Traditiones 51 (2): 91–118. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2022510205.
Klobčar, Marija. 2022b. Simbolne reprezentacije ziljskega žegna, ziljske noše in vojvodskega prestola v spreminjanju kolektivnih identitet na avstrijskem Koroškem. V Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja: Slovenski pogledi, ur. Vanja Kočevar. Ljubljana: Založba ZRC, 519–554.
Kovačič, Mojca. 2022. Zakaj, zakoj, warum, or Why?: Multilinguality in Austrian Carinthian Popular Music. Traditiones 51 (2): 119–138. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2022510206.
Kumer, Zmaga. 1981. Od Dolan do Šmohora: Iz življenja Ziljanov po pripovedovanju domačinov. Celje: Mohorjeva družba.
Kumer, Zmaga, ed. 1986. Slovenske ljudske pesmi Koroške: Knjiga 2: Ziljska dolina. Trst: Založništvo tržaškega tiska; Celovec: Drava.
Kuret, Niko. 1963. Ziljsko štehvanje in njegov evropski okvir = La quintaine des Slovènes de la Valée de la Zilia (Gailtal) et sonc adre européen. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Kuret, Niko. 1986. Slovenska koledniška dramatika. Ljubljana: Slovenska matica.
Maurer-Lausegger, Herta. 2022. Das Volkslied als Begleiter des Brauchtumslebens im gemischtsprachigen Unteren Gailtal in Kärnten. In Brauchtum im Wandel: Identität – Folklore – Kommerz: Tagungsband zur gleichnamigen Arbeitstagung am 17. 9. 2021 im Katholischen Bildungshaus, Katoliški dom prosvete Sodalitas in Tainach, Tinje, eds. Herta Maurer-Lausegger at al., 69–145. Klagenfurt: Hermagoras Verein = Celovec: Mohorjeva družba.
Milisavljevič, Lajko. 1999. Kolednice koroških Slovencev. Koroški etnološki zapisi 1: 22–25.
Munda Hirnök, Katalin, and Mojca Medvešek. 2017. Vloga Katoliške cerkve pri ohranjanju slovenskega jezika v Porabju v preteklosti in danes. Bogoslovni vestnik 77 (3/4): 717–728.
Ovsenik, Darja. 2010. Geografska in sociolingvistična analiza identitete koroških Slovencev: Primer dvojezične trgovske akademije v Celovcu. (BA Thesis.) Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo in Oddelek za slovenistiko.
Piko-Rustia, Martina. 2019. Ziljski žegen in ziljska noša. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 59 (1): 96–99.
Pisk, Marjeta, and Katarina Šrimpf Vendramin 2021: Večjezične kratke folklorne oblike: Primeri iz Goriških brd. Studia Mythologica Slavica 24: 161–178. DOI: https://doi.org/10.3986/SMS20212409.
Ravnik, Mojca. 2022. Singing on the Village Patron’s Feast and New Year’s Carols: The Case of the Village of Ugovizza (Italy). Traditiones 51 (2): 71–90. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2022510204.
Simetinger, Tomaž. 2015. Vprašanje folklorizacije prvega reja in štehvanja v Ziljski dolini. Folklornik 11: 8–11.
Simetinger, Tomaž. (in press). Plesna kultura na Koroškem od prvih virov do srede 20. stoletja: Podjuna, Rož, Ziljska dolina in Kanalska dolina.
Stabej, Marko. 1999. Spod maternega krila v lastne hlače: (materni jezik, državni jezik – med intimnim in javnim) / From under mother’s apron into one’s own trousers: (mother tongue, national language – between intimate and the public). In Materni jezik na pragu 21. stoletja / The Mother Tongue on the Door of 21st Century: Mednarodni simpozij, Portorož, 2.–4. decembra 1999. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo: 20–31.
Šivic, Urša. 2014. Glasba kot integralni del sodobnih koledniških šeg. Etnolog 24: 43–58.
Šivic, Urša. 2019a. Vloga »ljudskih« kantorjev in pogrebnih pevcev v prekmurskem in porabskem prostoru. Traditiones 48 (2): 113–131. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2019480206.
Šivic, Urša. 2019b. Mrtveče pesmi v porabsko-prekmurskem prostoru. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 59 (1): 59–69.
Zerzer, Janko. 2000. Das Musikschaffen der Kärntner Slowenen 1900–2000. In Die Kärntner Slowenen 1900–2000: Billanz des 20. Jahrhunderts, ed. Tina Bahovec, 315–334. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana, Wien: Mohorjeva/Hermagoras.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
