Medjezikovna pesemska prepletanja in spreminjanje identifikacij v Ziljski dolini
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2022510205Ključne besede:
dvojezične pesmi, Ziljska dolina, ziljski žegen, identifikacije, nacionalizacijaPovzetek
Za pesemsko izročilo Ziljske doline (Koroška, Avstrija) je značilno večje število slovensko-nemških pesmi, najstarejše pričevanje o dvojezičnosti v pesmi pa sega v prvo polovico 19. stoletja. Jezikovna prehajanja so zaznamovala tudi pesem »Buǝg nan dajte 'n dobǝr čas«, kar ima vzporednico v dvojezičnem vpisu ziljskega žegna in ziljske noše v avstrijski register nesnovne dediščine. V okolju, ki je doživelo velike spremembe v etničnih identifikacijah prebivalcev, se ob tem odpira vprašanje različnih vlog dvojezičnosti v historičnem kontekstu in vprašanje relevantnosti pesmi za njegovo razkrivanje.
Prenosi
Literatura
Anderson, Benedict. 1991 (1983). Imagined Communities: Reflections on the Origin and Spread of Nationalism. London: Verso.
Ballinger, Pamela. 2004. Authentic Hybrids in the Balkan Borderlands. Current Anthropology 45 (1): 31–60. DOI: https://doi.org/10.1086/379633.
Čurkina, Iskra Vasiljevna. 2011. Matija Majar Ziljski: Enlightener, politician, scholar. Traditiones 40 (2): 9–26. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2011400202.
Dev, Oskar. 1912. Slovenske narodne pesmi s Koroškega, III. Ljubljana: Schwentner.
Fikfak, Jurij. 1999. Ljudstvo mora spoznati sebe: Podobe narodopisja v drugi polovici 19. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Fikfak, Jurij. 2011. Ethnography and Matija Majar. Traditiones 40 (2): 27–44. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2011400203.
Franziszi, Franz. 1894. Sagen und Märchen aus dem Gailthale. In Das Gailthal mit dem Gitsch- und Lessachthale in Kärnten, ed. Hugo Moro, 69–76. Hermagor: Comité der Gailthalbahn.
Gašperšič, Edi et al. 2014. Dr bə Zila kna biva: Ljudske pesmi iz zapuščine Lajka Milisavljeviča. Celovec, Ljubljana, Dunaj: Krščanska kulturna zveza.
Gellner, Ernest. 2004 (1983). Nations and Nationalism. Oxford: Blackwell.
Graber, Georg. 1934. Volksleben in Kärnten. Graz: Leykam.
Grafenauer Bratož, Boža. 2011. Poizkus rekonstrukcije praznikov v Blačah na primeru pisemskega gradiva. Časopis za zgodovino in narodopisje 82/47 (1): 103–120.
Grosjean, François. 1982. Life with Two Languages: An Introduction to Bilingualism. Cambridge, London: Harvard University Press.
Hacquet, Balthasar. 1801. Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven: I/1. Leipzig: Industrie-Comptoir.
Jannach, Reinhold. 2021. Slovenščina v krajih severovzhodno od Beljaka. Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu 2021: 51–59.
Jarnik, Urban. 1813a. Züge aus den Sitten der Gailthaler. Carinthia 6 (2), 9. 1.
Jarnik, Urban. 1813b. Züge aus den Sitten der Gailthaler. Carinthia 6 (3), 16. 1.
Jarnik, Urban. 1813c. Ueber die Gailthaler in Kärnthen: Von einem Eingebornen. Vaterländische Blätter 6 (44), 2. 6.: 257–258; 6 (45), 5. 6.: 265–268; 6 (46), 9. 6.: 271–273; 6 (48), 16. 6.: 281–283; 6 (69), 28. 8.: 407–410; 6 (70), 1. 9.: 415–416.
Judson, Pieter M. 2016. The Habsburg Empire: A New History. Cambridge, MA, London: The Belknap
Press of Harvard University Press.
Kidrič, Franc, ed. 1934. Korespondenca Janeza Nepomuka Primca: 1808–1813. Ljubljana: Znanstveno društvo.
Klobčar, Marija. 2020. The Perception of Bilingual Songs in Slovenia and the Cultural Dimensions of
Language Selection. Tautosakos darbai 59: 209–228. http://www.llti.lt/failai/TD59_spaudai_internetine%20versija-193-212.pdf.
Klobčar, Marija. 2022a. »Liǝbai shünǝ schain«, Ljubo sonce, sij – Pesmi Kočevarjev kot pričevanja o posebni zgodovinski izkušnji. In Pesemsko izročilo Kočevske, ed. Anja Moric [in print].
Klobčar, Marija. 2022b. Simbolne reprezentacije ziljskega žegna, ziljske noše in vojvodskega prestola v spreminjanju kolektivnih identitet na avstrijskem Koroškem. In Kolektivne identitete skozi prizmo
zgodovine dolgega trajanja: Slovenski pogledi, ed. Vanja Kočevar, 519–554. Ljubljana: Založba ZRC.
Kriegl, Niko, Mirko Ramovš, and Ludvik Druml. 1996. Oj, tan stoji na lipa: Ziljski žegen, štehvanje in prvi rej. Šentjakob v Rožu: Slovensko prosvetno društvo Rož.
Kumer, Zmaga. 1986. Slovenske ljudske pesmi Koroške: 2. knjiga: Ziljska dolina. Ljubljana, Trst, Celovec: Založništvo tržaškega tiska, Založba Drava.
Kuret, Niko. 1963. Ziljsko štehvanje in njegov evropski okvir. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Linhart, Anton Tomaž. 1791. Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven Oesterreichs: 2. Bd. Laibach: Wilhelm Heinrich Korn.
Macdonald, Sharon. 2013. Memorylands: Heritage and Identity in Europe Today. London, New York: Routledge.
Makarovič, Marija. 1991. Slovenska ljudska noša v besedi in podobi: 5. Vol. Zilja: Ljubljana, Celovec: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Krščanska kulturna zveza.
Marolt, France. 1935. Slovenske narodoslovne študije: Vol. 1, Tri obredja iz Zilje. Ljubljana: Glasbena matica, Folklorni institut.
Maurer-Lausegger, Herta. 2022. Das Volkslied als Begleiter des Brauchtumslebens. In Brauchtum im Wandel: Identität – Folklore – Kommerz, ed. Herta Maurer-Lausegger et al., 69–140. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana/Laibach, Wien/Dunaj: Hermagoras Verein/Mohorjeva družba.
Mayer, Karl Wilhelm. 1796. Statistik und Topographie des Herzogthums Kärnten. Klagenfurt: Kleinmayer.
Piko-Rustia, Martina. 2019. Ziljski žegen in ziljska noša. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 59 (1): 96–99.
Pisk, Marjeta. 2018. Vi čuvarji ste obmejni: Pesemska ustvarjalnost Goriških brd v procesih nacionalizacije kulture. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610500551.
Pisk, Marjeta. 2020a. Language Switching in (Folk) Songs along the Slovenian-Italian Border. Tautosakos darbai 60: 79–93. https://www.journals.vu.lt/td/article/view/27944/27227.
Pisk, Marjeta. 2020b. Dediščinjenje Trianonske pogodbe. Heriskop 1: 24–33. https://dediscina.zrc-sazu.si/sl/2020/09/dediscinjenje-trianonske-pogodbe/#page-content.
Pöllitsch, Gerd. 2020. Wertschacher Lieder – Dvorške pesmi. Garching: Musikverlag E. Pöllitsch.
Porter, Gerald. 2008. Code-switching and Empowerment in the Macaronic Irish Lyric. Käännösteoria,
ammattikielet ja monikielisyys: VAKKI:n julkaisut 35, 257–267.
Ramovš, Mirko. 1988. Visoki ali prvi rej. Traditiones 17: 187–208.
Röder, Philipp and Ludwig Hermann. 1791. Reisen durch das südliche Teutschland und einen Theil von Italien: Zweiter Band. Leipzig, Klagenfurt: Kommission bey S.L. Crusius.
Santi, Matej. 2015. Zwischen drei Kulturen: Musik und Nationalitätsbildung in Triest. Wien: Hollitzer.
Sartori, Franz. 1811. Neueste Reise durch Oesterreich ob und unter der Ens, Salzburg, Berchtesgaden, Kärnthen und Steyermark: in statistischer, geographischer, naturhistorischer, ökonomischer, geschichtlicher und pittoresker Hinsicht unternommen. Wien: im Verlage bei Anton Doll.
Simetinger, Tomaž. 2015. Vprašanje folklorizacije prvega reja in štehvanja v Ziljski dolini. Folklornik 11: 8–11.
Scheinigg, Janez. 1889. Národne pesni koroških Slovencev. Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg.
Schlegel, Julius Heinrich Gottlieb. 1798. Reise durch einige Theile vom mittäglichen Deutschland und dem Venetianischen. Erfurt: Hennings.
Staunig, Hans. 1894. Der Bewohner des Gailthales: Eine ethnographische Skizze. In Das Gailthal mit dem Gitsch- und Lessachthale in Kärnten, ed. Hugo Moro, 45–57. Hermagor: Comité der Gailthalbahn.
Stergar, Janez. 1976. Kršitve določb petega odstavka člena 7 avstrijske državne pogodbe. Razprave in gradivo 7–8: 147–179.
Studen, Andrej. 2009. Vzvišeno opazovanje province: Sporni potopis Franza Sartorija po Koroškem leta 1807. Acta Histriae 17 (1–2): 103–112. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1PKAWDAM/0c9bc567-204c-49b9-b4d4-0d48a3c31c19/PDF.
Štrekelj, Karel, ed. 1904–1907. Slovenske narodne pesmi: III. Ljubljana: Slovenska matica.
Tominšek, Josip. 1937. Prvo sestavno nabiranje slovenskih narodnih napevov. Časopis za zgodovino in narodopisje 32 (1–4): 308–321. https://www.sistory.si/11686/6756#page=368.
Weizer, Rudolf, and Franz Franzisci. 1891. Volkscharakter, Trachten, Sitten und Bräuche. In Die Österreichischungarische Monarchie in Wort und Bild, Kärnten und Krain: Band 8, 97–131. Wien: Kaiserlichköniglisce Hof- und Staatssdruckerei.
Waizer, Rudolf. 1894. Tracht, Sitte und Brauch im Gail, Gitsch und Lessachhal. In Das Gailthal mit dem Gitsch- und Lessachthale in Kärnten, ed. Hugo Moro, 58–68. Hermagor: Comité der Gailthalbahn.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
