Lokalne pripovedi z Bistriškega Pohorja med kulturno dediščino in literarizacijo
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2021500110Ključne besede:
Slovenska Bistrica, folklora, povedke, pravljice, mitska krajina, PohorjePovzetek
Predstavitve pripovednega izročila in situ, tj. v njegovi kulturni krajini, so danes razmeroma pogoste. Kot kulturna dediščina okolja so lokalne pripovedi vključene v pedagoške dejavnosti, turistično in kulturno ponudbo, pa tudi v komercialne namene. Pripovedi, ki se povezujejo z desetimi lokacijami na območju Bistriškega Pohorja, so bile vključene v raziskovalni projekt, na osnovi raziskave pa so bile pozneje v literarizirani oz. reinterpretirani obliki objavljene v vodniku. Postopek pretvarjanja slovstvene folklore (umetnosti govorjenega jezika) v literaturo v vsakem primeru povzroči manjše ali večje oddaljevanje od izvirne oblike iz ust pripovedovalca na terenu. Za znanstveno raziskovanje je uporabno le gradivo v izvirni obliki, dokumentirano s čim natančnejšimi metapodatki. V članku so predstavljene še neobjavljene in težje dostopne pripovedi, ki so bile podlaga knjižni literarizaciji. Pri tem so obravnavane tudi metode terenskega dela in značilnosti posamičnega zapisa oz. transkripcije. Poudarjene so tudi razlike med današnjim terenskim in starejšim zapisanim gradivom.
Prenosi
Literatura
Bacchilega, Cristina. 2007. Legendary Hawai‘ i and the Politics of Place: Tradition, Translation, and Tourism. Philadelphia: University of Pennsylvania Press.
Bendix, Regina. 1989. Tourism and Cultural Displays: Inventing Traditions from Whom? The Journal of American Folklore 102 (404): 131–146. DOI: https://doi.org/10.2307/540676.
Cunta, Miljana, ur. 2019. Živa coprnija Pohorja in Istre: Izleti po poteh pripovednega izročila. [Living Magic of Pohorje and Istria: Trips Along the Paths of Lore.] Literarizacija pripovedi Dušan Šarotar, ilustracije Tina Dobrajc. Ljubljana: Beletrina.
Gunnell, Terry, ur. 2008. Legends and Landscape. Reykjavik: University of Iceland Press.
Hiiemäe, Reet. 2016. Narrative Maps of Danger as a Means of Subjective Protection. Etnološka tribina 39 (46): 176–186. DOI: https://doi.org/10.15378/1848-9540.2016.39.07.
Ivančič Kutin, Barbara. 2011. Živa pripoved v zapisu: Kontekst, tekstura in prekodiranje pripovedi Tine Kravanja iz Bavšice. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Ivančič Kutin, Barbara. 2017. Transformacije (slovstvene) folklore v sodobni kulturi: Krivopete v zgornjem Posočju in v Benečiji. Traditiones 46 (1–2): 37–54. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2017460102.
Ivančič, Kutin, Barbara. 2019. Tematske poti in drugi izkustveni pristopi pri obravnavi folklornih besedil v osnovni šoli. Jezik in slovstvo 64 (2): 95–108.
Ivančič Kutin, Barbara in Monika Kropej Telban. 2018. Ohranjanje nesnovne kulturne dediščine z lokalnimi pripovedmi v prostoru. Traditiones 47 (3): 103–115. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2018470307.
Ivančič Kutin, Barbara in Monika Kropej Telban. 2021. Legends of Places as Part of the Sustainable Development of Regions. Folklore.ee 81: 157–178. DOI: https://doi.org/10.7592/FEJF2021.81.ivancic_kropej.
Koski, Kaarina. 2016. Discussing the Supernatural in Contemporary Finland: Discourses, Genres, and Forums. Folklore.ee 65: 11–36. DOI: http://dx.doi.org/10.7592/FEJF2016.65.koski.
Kropej Telban, Monika in Roberto Dapit. 2018. Čudežne pravljice slovenskih pokrajin: Čarobni svet princev in vilincev. Radovljica: Didakta.
Matičetov, Milko in Maja Bošković-Stulli. 1958. Dobra zbirka slovenskih pripovedk iz leta 1910 slabo izdana 1956: Paul Schlosser, Bachern-Sagen (Vorwort von Leopold Schmidt). Slovenski etnograf 11: 187–200.
Mencej, Mirjam. 2020. Čarovništvo – diskurz ali praksa. Studia mythologica Slavica 23: 137–158.
Slavec Gradišnik, Ingrid. 2014. V objemu dediščin. V: Interpretacije dediščine, ur. Tatjana Dolžan Eržen, Ingrid Slavec Gradišnik in Nadja Valentinčič Furlan, 8–24. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo.
Šešo, Luka. 2020. Supernatural Beings of Belief Legends – Old Fears in a New Context. Studia Mythologica Slavica 23: 183–202. DOI: https://doi.org/10.3986/SMS20202311.
Štefan, Anja. 2019a. Knjigi na pot. V: Tristo zajcev: Najlepše slovenske ljudske pravljice iz zapuščine Milka Matičetovega, ur. Anja Štefan, 239–254. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Štefan, Anja, ur. 2019b. Tristo zajcev: Najlepše slovenske ljudske pravljice iz zapuščine Milka Matičetovega. Ljubljana: Mladinska knjiga
Valk, Ülo in Daniel Sävborg, ur. 2018. Storied and Supernatural Places: Studies in Spatial and Social Dimensions of Folklore and Sagas. Helsinki: Finnish Literature Society.
Viri/Sources
Brinar, Josip. 1933. Pohorske bajke in povesti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. (Ilustracije: Maksim in Oton Gaspari.)
-c-. 1884. Pohorje. Zemljepisno-narodopisna črtica II. (Konec). Ljudski glas (Ljubljana) 3 (15), 5. 9.: 59. Črno jezero. Pravljice. Besednik 2 (24), 25. 12. 1870: 189.
Črno jezero na Pohorju: Pravljce iz Slovengraškega okraja, št. 5. Zapisal Fr. V. Popotnik 6 (7), 10. 4. 1885: 109–110.
Pohorski. Fr. 1859. Slovenske narodne pripovedke o velikanu Vouvelu. Kmetijske in rokodelske novice 17 (11), 16. 3.: 86–87.
Gričnik, Anton. 1995. Noč ima svojo moč Bog pa še večjo: Pohorje pripoveduje. Ljubljana: Kmečki glas.
Gričnik, Anton. 2015. Coprnice so v flaši: Tisoč in ena ljudska pripoved s področja med Pohorjem in Halozami, med Celjem, Mariborom in Ptujem. Maribor: Mariborska literarna družba.
Gulič, Andrej. 2006. Zgodovinska podoba slovenskobistriškega Pohorja od prazgodovine do 20. stoletja. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Hudales, Oskar. 1968. Zlati krompir: Pohorske pripovedke in pravljice. Maribor: Založba Obzorja.
Miklavec, Filip (psev. L. Vrhovski). 1903. Truojni odgovor: Pohorska narodna pripovedka. – Zapisal L. Vrhovski. Dom in svet 16 (4): [zadnja platnica].
O Vetrihu, Vetronu. Slovenski glasnik (Celovec) 5 (4), 1. 4. 1860: 108.
Pajek, Josip. 1884. Črtice iz duševnega žitka štaj. Slovencev. Ljubljana: Matica slovenska.
Sann, Hans von der. 1911. Der Schwarze See am Bachern. V: Sagen aus der grünen Mark. Graz.
Schlosser, Paul. 1912. Der Sagenkreis der Poštela: Ein Blick ins Bachernreich. Marburg a. d. Drau: Museumsverein in Marburg.
Schlosser, Paul. 1956. Bachern-Sagen. Wien: Österreichisches Museum für Volkskunde.
Schlosser, Paul. 2015 (1956). Schlosserjeve Pohorske pripovedke. Maribor: Zavod Gremo na Pohorje.
Stepišnik, Lovro. 1864. Pohorske pripovedke: V slov. bistriški okolici nabral Lovro Stepišnik, mlinar. Kmetijske in rokodelske novice 22 (28), 13. 7.: 227–228.
Stepišnik, Lovro. 1869. Oče svojega sinčka proda: Na Pohorji nabral Lovro Stepišnik. Besednik (Celovec) 13, 5. 8.: 115.
Škrinjar, Vida. 1999. Cezlak - moja vas. Seminarska naloga. Slovenska Bistrica: Ljudska univerza.
Terstenjak, Davorin. 1859. Mytologične drobtine. Slovenski glasnik 2 (4), 1. 8.: 47–50.
Tomažič, Jože. 1942. Pohorske pravljice. Ljubljana: Konzorcij »Slovenica«.
Tomažič, Jože. 1943. Pohorske bajke. Ljubljana: Konzorcij »Slovenica«.
Tomažič, Jože. 1944. Pohorske legende. Ljubljana: Konzorcij »Slovenica«.
Tomažič, Jože. 2011. Pohorske pravljice (1942), Pohorske bajke (1943), Pohorske legende (1944). Bilje: Studio RO – Humar.
Arhivski viri / Archival sources
Milko Matičetov, terenski zvezek Pohorje, marec 1957. Povedal: Grabnarjev Gustl, Pohorje, Golavabuka, pr' Strmčnik, marec 1957. Arhiv ISN ZRC SAZU.
Milko Matičetov in RTV Slovenija 1967 (film): »Pri naših pravljičarjih III: Gustl Fišer - Grabnarjev, Legen pri Slovenj Gradcu.
Barbara Ivančič Kutin, tonski posnetki, Pohorje, 16. 1. 2018; 19. 4. 2018; Ljubljana, 11. 5. 2018. Arhiv ISN ZRC SAZU.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
