Sodobni in prihodnji razvoji v raziskavah dediščine: Od »retrotopije« do »perspektive«
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2021500103Ključne besede:
raziskave dediščine, tradicija, UNESCO, retrotopija, perspektivaPovzetek
Avtor z upoštevanjem trenutnega in prihodnjega položaja nesnovne kulturne dediščine, tematizira razlike med raziskavami dediščine in med disciplinarnimi pristopi k dediščini. V razmerju med kritičnimi in širšimi raziskavami dediščine opaža tveganje k regresiji, a tudi priložnosti za napredek. Pri podkrepitvi analize se opira na lastne izkušnje pri raziskovanju procesov razvoja kulturne dediščine in na nekatere nedavne raziskave institucionalnega delovanja Unesca na področju nesnovne kulturne dediščine v Franciji. V nadaljevanju tematizira pojma »retrotopija« (Bauman, 2017) in »perspektivnost« (Godet, 2004), ki sta po njegovem mnenju primerna za temeljni antropološki premislek o prihodnosti študija dediščine. V sklepu povzema možnosti napredka – ali, nasprotno, regresije – nesnovne kulturne dediščine.
Prenosi
Literatura
Bauman, Zygmunt. 2017. Rétrotopie. Paris: Premier Parallèle.
Bayart, Jean-François. 1996. L’ illusion identitaire. Paris: Fayard.
Belmont, Nicole, ed. 1995. Aux sources de l’ethnologie française: L’Académie celtique. Paris: CTHS.
Bortolotto, Chiara, ed. 2011. Le patrimoine culturel immatériel: Enjeux d’une nouvelle catégorie. Paris: MSH. https://doi.org/10.4000/books.editionsmsh.3545.
Bortolotto, Chiara. 2013. L’Unesco comme arène de traduction: La fabrique globale du patrimoine immatériel. Gradhiva 18 (18): 50–73. https://doi.org/10.4000/gradhiva.2708.
Boyer, Marc. 2009. L’ hiver dans le Midi: L’ invention de la Côte d’Azur (XVIIIe-XXIe siècle). Paris: L’Harmattan. Bromberger, Christian. 2014. Le patrimoine immatériel, entre ambiguïté et overdose. L’Homme 209: 143–51. https://doi.org/10.4000/lhomme.23513.
Chiva, Isac, 1990. Le patrimoine ethnologique: L’exemple de la France. In Encyclopediae Universalis: Symposium 24, 229–241.
Christophe, Jacqueline, Denis-Michel Boëll, and Régis Meyran, eds. 2009. Du folklore à l’ethnologie. Paris: MSH.
Davallon, Jean. 2000. L’exposition à l’œuvre: Stratégies de communication et médiation symbolique. Paris: L’Harmattan.
Gasnault, François et al., eds. 2010. Récits de fête en Provence au XIXe siècle. Milan: Silvana Editoriale.
Ghasarian, Christian, ed. 2002. De l’ethnographie à l’anthropologie réflexive. Paris: Armand Colin.
Giancristofaro, Lia. 2020. Populisme et polarisations: Notes théoriques sur le folklore dans les institutions politiques. Turin: L’Harmattan.
Godet, Michel. 2004. Manuel de prospective stratégique. 2 Vols. Paris: Dunod.
Hafstein, Valdimar. 2014. Protection as Dispossession: Government in the Vernacular. In Cultural Heritage in Transit: Intangible Rights as Human Rights, ed. Deborah Kapchan. Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 25–57. https://doi.org/10.9783/9780812209464.25.
Hartog, François. 2003. Régimes d’ historicité: Présentisme et expériences du temps. Paris: Seuil.
Isnart, Cyril, and Alessandro Testa. 2020. Ethnology’s Hot Notions?: A Discussion Forum, on How to Return to “Tradition” Today. Ethnologia Europaea 50 (1): 89–108. https://doi.org/10.16995/ee.1998.
Mauss, Marcel. 1950. Sociologie et anthropologie. Paris: Presses Universitaires de France.
Noyes, Dorothy. 2016. Humble Theory: Folklore’s Grasp on Social Life. Indiana University Press. https://doi.org/10.2307/j.ctt1zxz0bs.
Palumbo, Berardino, 2020, Ce que la Sicile fait à l’anthropologie du patrimoine. In Bérose: Encyclopédie internationale des histoires de l’anthropologie. http://www.berose.fr/article1809.html.
Rivière, Georges Henri. 1989. Cours de muséologie: Textes et témoignages. Paris: Dunod.
Tauschek, Markus. 2010. Wertschöpfung aus Tradition: Der Karneval von Binche und die Konstituierung kulturellen Erbes. Münster: Lit.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
