Duhovnik Matija Majar in etnografska razstava v Moskvi leta 1867
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2011400204Ključne besede:
ethnographic exhibition, Moscow, Matija Majar, ethnography, Panslavism // etnografska razstava, Moskva, etnografija, panslavizemPovzetek
The author discusses the meaning and role of the AllRussian Ethnographic Exhibition and Slavic Congress held in Moscow in 1867 and Matija Majar’s donation of six folk costumes from the Zilja-Gail Valley in Carinthia to the organizers of the exhibition. The author explains how the imperial powers used exhibitions to send the message that progress and civilization could only occur within the colonial enterprise. For them, the motto of exhibitions was: scholarship is proof of our superiority. For smaller nations, especially for “awakening” ones, taking part in an international exhibition was a convenient opportunity to establish themselves as nations, and their motto was: scholarship is proof of our ethnic individuality.
***
Avtor predstavi pomen Etnografske razstave in Slovanskega kongresa v Moskvi leta 1867, pri čemer se posebej posveti ljudskim nošam iz Ziljske doline na Koroškem, ki jih je Matija Majar podaril organizacijskemu odboru. V prispevku pojasni, kako je Rusija izrabila prireditev za prikaz narodnega napredka in civiliziranosti, ki najdeta svoje mesto le v imperialnem kontekstu. S tega vidika je bilo torej osrednje sporočilo razstave: znanost dokazuje našo superiornost. Manjšim narodom, ki so v tistem času doživljali »prebujenje«, pa je sodelovanje na prireditvi pomenilo priložnost, da se vzpostavijo kot narodi. Njihov moto je zato bil: znanost dokazuje našo etnično samobitnost.
Prenosi
Literatura
Anonymous. 1866a. Etnografična (narodopisna) razstava v Moskvi na Ruskem. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 239–240, 256–257, 305–306, 312, 338.
Anonymous. 1866b. Narodopisna razstava v Moskvi. Slovenski glasnik, 1 November, 415.
Anonymous. 1867a. Besuch der ethnographischen Ausstellung in Moskau. Die Debatte, 25 April, 1.
Anonymous. 1867b. Keine Pilgerreise nach Moskau. Die Debatte, 26 April, 2.
Anonymous. 1867c. Panslavistischer Vergnügungszug nach Moskau. Die Presse, 26 April, 2.
Anonymous. 1867d. V Moskvo. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 1 May, 149–150.
Anonymous. 1867e. Iz Ljubljane. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 1 May, 148–150.
Anonymous. 1867f. Zur Moskauer Ausstellung. Die Debatte, 4 May, 2.
Anonymous. 1867g. Ein polnischer Absagebrief an die Czechen. Laibacher Zeitung, 10 May, 1.
Anonymous. 1867h. Popotovanje Slovanov v Moskvo I. Slovenski gospodar, 1 June, 4.
Anonymous. 1867i. Panslavistisches. Laibacher Zeitung, 27 June, 1–2.
Anonymous. 1867j. Novičar. Slovenski gospodar, 25 July, 4.
Anonymous. 1867k. Iz Ljubljane. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 23 October, 356–358.
Anonymous. 1885. Slovenci v zlati Pragi. Slovenec, 22 August, 3.
Aškerc, Anton. 1903. Dva izleta na Rusko: Črtice s potovanja. Ljubljanski zvon, 473–483, 527–540, 586–599, 651–665, 714–730.
Bennett, Tony. 1995. The Birth of the Museum: History, Theory, Politics. London: Routledge.
Bleiweis, Janez. 1844. Popis obertniske razstave v Ljubljani. Kmetijske in rokodélske Novize, 9 October, 162–163.
Bond, George C., and Angela Gilliam. 1994. Social Construction of the Past: Representation as Power. London: Routledge.
Clementis, Vladimir. 1943. “Panslavism.” Past and Present. London: Williams, Lea & Co.
Čurkina, Iskra V. 1974. Matija Majar Ziljski. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Čurkina, Iskra V. 1995. Rusko-slovenski kulturni stiki od konca 18. stoletja do leta 1914. Ljubljana: Slovenska matica.
Fadner, Frank. 1962. Seventy Years of Pan-Slavism in Russia: Karazin to Danilevskiĭ, 1800–1870. Washington, DC: Georgetown University Press.
Fikfak, Jurij. 2008. Matija Majar and Ethnography. In: Bojana Rogelj Škafar (ed.), Razstava Slovani Evrope = The Exhibition The Slavs of Europe: slovenski prispevek = the Slovene contribution. Loka pri Mengšu: Forum slovanskih kultur, 29–43.
Greenhalgh, Paul. 1988. Ephemeral Vistas: The Expositions Universelles, Great Exhibitions and World’s Fairs, 1851–1939. Manchester: Manchester University Press.
Hlavačka, Milan. 2006. Ještě jednou pouť Slovanů do Ruska v roce 1867. In: Zdeněk Hojda, Marta Ottlová, and Roman Prahl (eds.), “Slavme slavně slávu Slávóv slavných”: Slovanství a česká kultura 19. století. Prague: KLP – Konisch Latin Press, 38–55.
Jaroslav, Fr. 1872. Politične pridige. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 21 February, 62–63.
K. M. 1867. Iz Celovca. Slovenski glasnik, 15 March, 95.
Karasev, V. G., S. A. Nikitin, N. Petrovich, and I. V. Churkina (eds.). 1975. Zarubezhnie Slavyane i Rossiya: Dokumenti arhiva M. F. Raevskogo, 40–80 godi XIX veka. Moscow: Nauka.
Karpova, Olga. 1975. Zarubezhnye slavyane. In: N. M. Kalashnikova (ed.), Slavyane Evropy i narody Rossii: K 140-letiyu pervoy etnograficheskoy vystavki 1867 goda. Saint Petersburg: Slavija, 234–254.
Kazbunda, Karel. 1924. Pout Čechů do Moskvy 1867 a rakouská diplomacie. Prague: Orbis.
Kerimova, Mariam M. 1998. Slovenija in Slovenci v delih Alekseja N. Haruzina in Vere N. Haruzin. Kronika 1–2: 66–82.
Klaczko, Julian. 1867. Kongres moskiewski i panslawistyczna propaganda. Kraków: Czas.
Knific, Ivan. 1914. Matuška Rusija. Dom in Svet, 389–396.
Knight, Nathaniel. 2001. The Empire on Display: Ethnographic Exhibition and the Conceptualization of Human Diversity in Postemancipation Russia. Washington, DC: The National Council for Eurasian and East European Research.
Komitet vystavki. 1867. Vserossiyskaya etnograficheskaya vystavka i slavyanskiy s″ězd v maě 1867 goda. Moscow: V Universitetskoy Tipografii (Katkov i Ko).
Majar, Matija. 1873a. S″ězd. Slavjan 7, 97–103.
Majar, Matija. 1873b. Cirilica, latinica i asijski jeziki. Slavjan 8, 113–115.
Majar, Matija. 1873c. Prostor! – Slavjan! Slavjan 9, 138–140.
Majciger, Janez, Maks Pleteršnik, and Božidar Raić. 1873. Slovanstvo. Prvi del: Občni pregled – Jugoslovani: Slovenci, Hrvati in Srbi. Bolgari. Ljubljana: Matica Slovenska.
Marn, R. 1911. Na Volgi. Slovenski narod, 29 December, 1.
Matković, Petar. 1867. Moskovska etnografička izložba u svibnju 1867. In: Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Vol. I. Zagreb, 189–214.
Mijatovich, Elodie L., Mme. 1885. Panslavism: Its Rise and Decline. (Reprinted from the Fortnightly Review, 79, July, 1873.) London: Arliss Andrews.
Milićević, M. Đ. 1885. Etnografska izložba i Slovenski sastanak u Moskvi 1867 godine. Godišnjica Nikole Čupića, Vol. 7, 1–87.
Milojković-Djurić, Jelena. 1994. Panslavism and National Identity in Russia and the Balkans 1830–1880: Images of the Self and Others. New York: Columbia University Press.
Mitchell, Timothy. 1988. Colonising Egypt. Cambridge: Cambridge University Press.
N. Z. 1867. Razstava v Moskvi. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 5 June, 177, 185–186.
Nikitin, Sergey Aleksandrovich. 1960. Slavyanskie komitety v Rossii v 1858–1876 godakh. Moscow: Izdatel′stvo Moskovskogo univerziteta.
Petrovich, Michael Boro. 1956. The Emergence of Russian Panslavism 1856–1870. New York: Columbia University Press.
Petrović, Nikola (ed.). 1989. Jugosloveni i Rusija: Dokumenti iz arhiva M. F. Rajevskog 40–80 godine XIX veka. Vol. II, Book 1. Belgrade: Istorijski institut Beograd; Institut za slavistiku i balkanologiju Akademije nauka SSSR.
Picht, Ulrich. 1969. M. P. Pogodin und die Slavische Frage. Ein Beitrag zur Geschichte des Panslavismus. Stuttgart: Ernst Klett Verlag.
Polit-Desančić, Mihailo. 1883. Sve dosadanje besede dra Mih. Polita–Desančića sa povesničkim crtama iz srpske političke borbe od god. 1861–1883. Novi Sad: Parna štamparija Nikole Dimitrijevića.
Prelog, Milan. 1931. Pouť Slovanů do Moskvy roku 1867. Prague: Orbis.
Prijatelj Ivan. 1938–1940. Kulturna in politična zgodovina Slovencev 1848–1895. Ljubljana: Akademska založba.
Rydell, Robert W. 1984. All the World’s a Fair: Visions of Empire at American International Expositions, 1876–1916. Chicago: University of Chicago Press.
Shchebalsky Karlovich, Petr. 1867. Moskovskaya etnograficheskaya vystavka. Wystawa Etnograficzna w Moskwie. Perepechatano iz Moskovskih Vědomostey, v oboikh Varshavskih Dnevnikah. Warsaw.
Sk. Kh. 1867. Iz Petrograda. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 5 June, 186–187.
Slovenec cestujuči v Moskvu. 1867. Čez Dunaj v Moskvo. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 22 May, 171.
Stelè, France. 1934. Likovna umetnost v l. 1933. Dom in svet, 181–198.
Tanty, Mieczysław. 1970. Panslawizm, carat, Polacy. Zjazd Słowiański w Moskwie 1867 roku. Warsaw: Państwowe Wydawnictwo Naukowe.
Tobolka, Zdeněk. 1933. Politické dějiny československého národa od r. 1848 až do dnešní doby. Vol. II. (1860–1879). Prague: Nákladem “Českoslovénskeho kompasu.”
Urban, Zdeněk. 1977. Národopisná výstava v Moskvě v roce 1867 a ideový svět Jana Nerudy. Český lid 4: 239–240.
V. V. 1867. Pouť Slovanů do Ruska roku 1867 a její význam. Prague: Tiskem a nákladem dra Edv. Grégra.
Vošnjak, Bogumil. 1906. Na razsvitu: Ruske študije. Ljubljana: L. Schwentner.
Vošnjak, Josip. 1868. Govor posl. dr. Vošnjaka v dež. zboru štirskem proti adresi. Slovenski Narod, 19 September, 1–2.
Vošnjak, Josip. 1905. Spomini. (Prvi zvezek. Prvi in drugi del 1840 do 1867. l.). Ljubljana: Slovenska matica.
Yengoyan, Aram A. 1994. Culture, Ideology and World’s Fairs: Colonizers and Colonized in Comparative Perspectives. In: Robert W. Rydell and Nancy Gwinn (eds.), Fair Representations. World’s Fair and the Modern World. Amsterdam. VU University Press, 62–83.
–ž– (= Jožef Rozman). 1893. Matija Majar Ziljski. Dom in svet, 193–203, 241–247, 289–296.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
