ZAPUŠČINA ZAPISOVALCA LJUDSKIH PESMI GABRIELA MAJCNA: O ETNOGRAFIJI V SLOVENSKIH GORICAH NA ZAČETKU 20. STOLETJA IN STOLETJE KASNEJE
THE LEGACY OF THE FOLK SONG COLLECTOR GABRIEL MAJCEN: ON ETHNOGRAPHY IN SLOVENSKE GORICE AT THE BEGINNING OF THE 20TH CENTURY AND A CENTURY LATER

Rajko Muršič

DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2005340104

Abstract

Ko sem preučeval zgodovino alternativne rockovske kulture na Tratah v Slovenskih goricah, sem se moral mimogrede pozabavati tudi z določenimi prelomnimi točkami vaške zgodovine in zgodovine ožjega območja. Ljudska pesem kot takšna me ob raziskavi ni posebej zanimala, zato tudi nisem hodil naokoli in jih zbiral. Prepustil sem se toku vsakdanjega življenja in le tu in tam doživel prepevanje domačink in domačinov, ki ga prepoznavamo kot ljudsko. Na tem mestu se ne bom spuščal v neulovljivost opredelitve takšnega termina, temveč bom opozoril na dejstvo, da so pesmi, ki jih ljudje večinoma poslušajo – in, kadar tako nanese, tudi pojejo – tiste pesmi – večinoma popularne, pogosto v tujem jeziku – ki jih glasbeni narodopisci večinoma ne prepoznavajo kot ljudske.

Če se oziramo v preteklost, se predajamo občutku, da je bilo nekoč bistveno drugače kot danes. Da so na današnjo situacijo bistveno vplivali radio in televizija, industrija gramofonskih plošč oz. glasbena industrija, šolski sistem in industrializacija, toda že tudi v času pred vsemi iznajdbami, ki so bistveno zaznamovale življenje v 20. stoletju in danes, so se zapisovalci teh pesmi ali drugi popisovalci ljudske kulture takratnega časa zgražali nad izginjanjem ljudske pesmi.

Med popisovalci ljudskih pesmi, ki so izhajali z območja, ki je bilo predmet moje raziskave vaške rock kulture polpretekle dobe, je bil tudi Gabriel Majcen, ki mu bom posvetil nekaj pozornosti v tem prispevku.

***

While studying the local alternative rock scene in the village of Trate in the region of Slovenske Gorice, the author came across the century-old documents and records of a collector of folk songs, Gabriel Majcen, who was born in the mid-19th century in the neighboring village of Zgornja Velka. In addition to more than 1,000 transcriptions of folk songs with melodies, a very important discovery was Majcen’s manuscript with an ethnographic questionnaire from 1907–1908, which had never been published because the well-known Slavic scholar Karel Štrekelj had rejected it. The author discusses various similarities and differences in the status of an intellectual doing fieldwork in the same location, albeit a century later. The standardization and nationalization of folk song in the late 19th century and the radically changed research agenda in the 21st century is emphasized. However, the lowest common denominator remains the permanent financial problems that field researchers must deal with.

Keywords

Gabriel Majcen; Slovenske gorice; ljudska pesem; etnografija // Gabriel Majcen; Slovenske gorice; folk song; ethnography

Full Text:

PDF

References

Bogataj, Janez. 2000. ‘Aplikativna etnologija v Sloveniji.’ V: Kolesar s Filozofske: Zbornik v počastitev 90-letnice prof. dr. Vilka Novaka. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Bourdieu, Pierre. 1977 (1972). Outline of a Theory of Practice. Cambridge, New York, Port Chester, Melbourne, Sydney: Cambridge University Press.

Fikfak, Jurij. 1999. Ljudstvo mora spoznati sebe: Podobe narodopisja v drugi polovici 19. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU in Založba Forma 7.

Gačnik, Aleš (ur). 2003. Etnologija in regionalni razvoj. Ljubljana in Ptuj: Slovensko etnološko društvo in ZRS Bistra.

Hudales, Jože. 2003. ‘ČZN, narodopisje in Južnoštajerski narodopisni muzej.’ Časopis za zgodovino in narodopisje 74 (1–2): 13–26.

Kremenšek, Slavko (ur). 1989. Etnologija in domoznanstvo. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo.

Kretanov, Prostoslav (= Vatroslav Holz). 1886. ‘Potopisne arabeske’ (Druga serija: 8–13). Slovenski narod: 31. 7. 1886, 19 (172): 1–3; 11. 9. 1886, 19 (207): 1–3; 18. 9. 1886, 19 (213): 1–3; 2. 10. 1886, 19 (225): 1–3; 9. 10. 1886, 19 (231): 1–3.

Kropej, Monika. 2000. Karel Štrekelj: iz vrelcev besedne ustvarjalnosti. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.

Lévi-Strauss, Claude. 2004 (1960). Divja misel. Ljubljana: Krtina.

Majcen, Gabriel. 1886. Pesni za šolo in dom. Nabral in izdal Gabriel Majcen, narodni učitelj. Rokopisna izdaja: Maribor.

Muršič, Rajko. 1995a. Center za dehumanizacijo: Etnološki oris rock skupine. Pesnica: Frontier, ZKO Pesnica.

Muršič, Rajko. 1995b. ‘The Creative Game of Believing and Misunderstanding: Punk Rock in Some Slovenian Villages / Kreativna igra verjetja in napačnega razumevanja: punk rock v nekaterih slovenskih vaseh.’ Etnolog 5 (56): 257–281.

Muršič, Rajko. 1995c. ‘Besedila punk rock skupin iz Slovenskih goric: legitimacijski odsev lokalne mladinske podkulture z glo balnimi razsežnostmi.’ Traditiones 24: 341–352.

Muršič, Rajko. 2001. Trate vaše in naše mladosti: zgodba o mladinskem in rock klubu. Ceršak: Subkulturni azil.

Muršič, Rajko in Mojca Ramšak (ur). 1995. Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo.

Osnovna načela. 1906. Osnovna načela za publikacijo “Avstrijske Narodne Pesmi”, ki jo namerja izdati c. k. ministrstvo za bogočastje in nauk. Ljubljana: Zadružna tiskarnica.

PAM. 1886–1926. Pokrajinski arhiv Maribor: Fond Gabriel Majcen. (Posebej: šk. 4, mapa 2, ovoj: Action f. d. Sammeln Slov. Volkslieder.).

Šlebinger, Janko. 1933–1952. Majcen Gabriel. Slovenski biografski leksikon. Druga knjiga Maas–Qualle. Ur. F. Kidrič in F. K. Lukman. Ljubljana: SAZU, 23–24.

Tancer, Marij. 1979. ‘Zgodovinski pregled šolstva na Velki.’ Sladkogorčan 10 (10): 12–13.



DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2005340104

Refbacks

  • There are currently no refbacks.


Copyright (c) 2019 Traditiones

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

SCImago Journal & Country RankSaveSaveSave