Ritualism and Music as Elements in the use of a Minority Language
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2022510207Keywords:
Austrian Carinthia, folk songs, caroling, singing during church servicesAbstract
The article is based on field research in various Slovenian minority communities in Austrian Carinthia during the last decade. Caroling, the celebration of a village’s patron’s feast, church services, and funerals are all events associated with ritualism. The role that Slovenian, as the language of the minority, plays in these events is the focus of this study. While the ritual framework is only one of the circumstances in the few spaces where Slovenian is the majority language, the situation in a mostly Germanized environment is quite different. This research shows that ritual events are rare occasions when Slovenian is spoken as a minority language in public places.
Downloads
References
Gašperšič, Egi et al., eds. 2014. Dr bǝ Zila kna biva: Ljudske pesmi z Zilje iz zapuščine Lajka Milisavljeviča. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana, Wien/Dunaj: Mohorjeva založba.
Klobčar, Marija. 2014. Pokopavanje Pusta v socializmu in interpretacije oblasti. Etnolog 24: 105–126.
Klobčar, Marija. 2022a. The Intertwining of Languages in Songs and Changes of Identifications in the Gail
Valley. Traditiones 51 (2): 91–118. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2022510205.
Klobčar, Marija. 2022b. Simbolne reprezentacije ziljskega žegna, ziljske noše in vojvodskega prestola v spreminjanju kolektivnih identitet na avstrijskem Koroškem. V Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja: Slovenski pogledi, ur. Vanja Kočevar. Ljubljana: Založba ZRC, 519–554.
Kovačič, Mojca. 2022. Zakaj, zakoj, warum, or Why?: Multilinguality in Austrian Carinthian Popular Music. Traditiones 51 (2): 119–138. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2022510206.
Kumer, Zmaga. 1981. Od Dolan do Šmohora: Iz življenja Ziljanov po pripovedovanju domačinov. Celje: Mohorjeva družba.
Kumer, Zmaga, ed. 1986. Slovenske ljudske pesmi Koroške: Knjiga 2: Ziljska dolina. Trst: Založništvo tržaškega tiska; Celovec: Drava.
Kuret, Niko. 1963. Ziljsko štehvanje in njegov evropski okvir = La quintaine des Slovènes de la Valée de la Zilia (Gailtal) et sonc adre européen. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Kuret, Niko. 1986. Slovenska koledniška dramatika. Ljubljana: Slovenska matica.
Maurer-Lausegger, Herta. 2022. Das Volkslied als Begleiter des Brauchtumslebens im gemischtsprachigen Unteren Gailtal in Kärnten. In Brauchtum im Wandel: Identität – Folklore – Kommerz: Tagungsband zur gleichnamigen Arbeitstagung am 17. 9. 2021 im Katholischen Bildungshaus, Katoliški dom prosvete Sodalitas in Tainach, Tinje, eds. Herta Maurer-Lausegger at al., 69–145. Klagenfurt: Hermagoras Verein = Celovec: Mohorjeva družba.
Milisavljevič, Lajko. 1999. Kolednice koroških Slovencev. Koroški etnološki zapisi 1: 22–25.
Munda Hirnök, Katalin, and Mojca Medvešek. 2017. Vloga Katoliške cerkve pri ohranjanju slovenskega jezika v Porabju v preteklosti in danes. Bogoslovni vestnik 77 (3/4): 717–728.
Ovsenik, Darja. 2010. Geografska in sociolingvistična analiza identitete koroških Slovencev: Primer dvojezične trgovske akademije v Celovcu. (BA Thesis.) Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo in Oddelek za slovenistiko.
Piko-Rustia, Martina. 2019. Ziljski žegen in ziljska noša. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 59 (1): 96–99.
Pisk, Marjeta, and Katarina Šrimpf Vendramin 2021: Večjezične kratke folklorne oblike: Primeri iz Goriških brd. Studia Mythologica Slavica 24: 161–178. DOI: https://doi.org/10.3986/SMS20212409.
Ravnik, Mojca. 2022. Singing on the Village Patron’s Feast and New Year’s Carols: The Case of the Village of Ugovizza (Italy). Traditiones 51 (2): 71–90. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2022510204.
Simetinger, Tomaž. 2015. Vprašanje folklorizacije prvega reja in štehvanja v Ziljski dolini. Folklornik 11: 8–11.
Simetinger, Tomaž. (in press). Plesna kultura na Koroškem od prvih virov do srede 20. stoletja: Podjuna, Rož, Ziljska dolina in Kanalska dolina.
Stabej, Marko. 1999. Spod maternega krila v lastne hlače: (materni jezik, državni jezik – med intimnim in javnim) / From under mother’s apron into one’s own trousers: (mother tongue, national language – between intimate and the public). In Materni jezik na pragu 21. stoletja / The Mother Tongue on the Door of 21st Century: Mednarodni simpozij, Portorož, 2.–4. decembra 1999. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo: 20–31.
Šivic, Urša. 2014. Glasba kot integralni del sodobnih koledniških šeg. Etnolog 24: 43–58.
Šivic, Urša. 2019a. Vloga »ljudskih« kantorjev in pogrebnih pevcev v prekmurskem in porabskem prostoru. Traditiones 48 (2): 113–131. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2019480206.
Šivic, Urša. 2019b. Mrtveče pesmi v porabsko-prekmurskem prostoru. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 59 (1): 59–69.
Zerzer, Janko. 2000. Das Musikschaffen der Kärntner Slowenen 1900–2000. In Die Kärntner Slowenen 1900–2000: Billanz des 20. Jahrhunderts, ed. Tina Bahovec, 315–334. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana, Wien: Mohorjeva/Hermagoras.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.
Authors guarantee that the work is their own original creation and does not infringe any statutory or common-law copyright or any proprietary right of any third party. In case of claims by third parties, authors commit their self to defend the interests of the publisher, and shall cover any potential costs.
More in: Submission chapter
