Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji
DOI:
https://doi.org/10.3986/jz.v19i1.2322Ključne besede:
dvočlenski slovanski antroponimi, slovenska zemljepisna imena, onomastika, etimologijaPovzetek
V slovenskih izantroponimnih toponimih je bilo ugotovljenih 162 dvočlenskih slovanskih antroponimov (vštevši 7 kolektivnih vzdevkov tipa Mokronog, vendar brez predponskih imen tipa *Postoj ali imen z zanikanjem tipa *Nerad), od tega 118 v krajevnih imenih (102 v Sloveniji, 14 v Avstriji, 2 v Italiji), še 6 v gorskih imenih, še 2 v vodnih imenih, še 18 v imenih zaselkov, še 16 v imenih izginulih ali preimenovanih naselij in še 2 v hišnih imenih.Prenosi
Literatura
Bezlaj 1956–1961 = France Bezlaj, Slovenska vodna imena 1–2, Ljubljana: SAZU, 1956–1961 (Dela razreda za filološke in literarne vede 9).
Bezlaj 1965 = France Bezlaj, Slovenski imenotvorni proces, Jezik in slovstvo 10 (1965), št. 3–4, 113–118. (Ponatis v: France Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi 1, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, 2003 (Linguistica et philologica 6), 289–294.)
Bezlaj 1967 = France Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
Bezlaj 1976 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1: A–J, Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik (izd.) – Mladinska knjiga (zal.), 1976.
Górnowicz 1970 = Henryk Górnowicz, Slawische zweigliedrige Bewohnernamen in ihrer Beziehung zu Apellativen und Personennamen, Onomastica Slavogermanica (Berlin) 5 (1970), 45–50.
Grković 1983 = Милица Грковић, Имена у Дечанским хрисовуљама, Нови Сад: Филозофски факултет у Новом Саду, 1983.
Grković 1986 = Милица Грковић, Речник имена Бањског, Дечанског и
Призренског властелинства у XIV веку, Београд: Народна књига, 1986.
Hudaš – Demčuk 1991 = Михайло Л. Худаш – Марiя О. Демчук, Походження українських карпатських i прикарпатських назв населених пунктiв (вiдантропонiмнi утворення), Київ: Наукова думка, 1991.
Ilešič 1933 = Svetozar Ilešič, Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem, Geografski vestnik (Ljubljana) 9 (1933), 3–94.
Karaś 1956 = Mieczysław Karaś, O staropolskich imionach dwuczłonowych zachowanych w nazwach miejscowych, Onomastica (Kraków) 2 (1956), 260–281.
Karpluk 1960 = Maria Karpluk, Słowiańskie imiona kobiece, Wrocław – Warszawa – Kraków: Zakład narodowy imienia Ossolińskich – Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1960.
Kelemina 1926 = Jakob Kelemina, Nove dulebske študije, Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) 21 (1926), 57–75.
Kos 1886 = Franc Kos, Ob osebnih imenih pri starih Slovencih, Letopis Matice slovenske 1886, 107–151.
Košmrlj 1970 = Maja Košmrlj, Dvočlenska antroponima v slovenskih krajevnih imenih, v: Onomastica Jugoslavica (Ljubljana) 2,102–117.
Kranzmayer 1956–1958 = Eberhard Kranzmayer, Ortsnamenbuch von Kärnten 1–2, Klagenfurt: Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, 1956–1958.
Kronsteiner 1975 = Otto Kronsteiner, Die alpenslawischen Personennamen, Wien: Österreichische Gesellschaft für Namenforschung, 1975.
Kronsteiner 1982 = Otto Kronsteiner, Die slowenischen Namen Kärntens, mit einer Einleitung von Heinz Dieter Pohl), Wien, 31982.
Lubaś 1971 = Władysław Lubaś, Słowotwórstwo południowosłowiańskich nazw miejscowych z sufiksami -ci, -ovci, -inci itp., Katowice: Uniwersytet Śląski, 1971.
Mader 1986 = Brigitta Mader, Die Alpenslawen in der Steiermark, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1986.
Majtán 1997 = Milan Majtán, Zložené slovanské osobné mená v slovenskej toponymii, Onomastica (Kraków) 42 (1997), 95–128.
Malec 1971 = Maria Malec, Budowa morfologiczna staropolskich złożonych imion osobowych, Wrocław idr.: Zakład narodowy im. Ossolińskich – Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1971.
Malec 1974 = Maria Malec, Dwuczłonowe przezwiska i przydomki staropolskie, Onomastica (Kraków) 19 (1974), 191–229.
Merkù 1982 = Pavle Merkù, Slovenski priimki na zahodni meji, Trst: Mladika, 1982.
Merkù 1996 = Pavle Merkù, Predkrščanska slovenska osebna imena v Trstu (1307–1406), v: Zbornik Brižinski spomeniki, Ljubljana: SAZU – Založba ZRC – Trst: Mladika, 1996, 451–455.
Merkù 2006 = Pavle Merkù, Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, ur. Metka Furlan – Silvo Torkar, Ljubljana: Založba ZRC, 2006 (Linguistica et philologica 15).
Mertelj – Bezlaj 1960/61 = Drago Mertelj – France Bezlaj, Slovenska krajevna imena na -jane: po seminarski nalogi Draga Mertlja priredil za tisk France Bezlaj, Jezik in slovstvo 6 (1960/61), št. 6, 187–192; št. 7, 220–225.
Miklošič 1860 = Franz Miklosich, Die Bildung der slavischen Personennamen, Wien, 1860.
Miklošič 1864 = Franz Miklosich, Die Bildung der Ortsnamen aus Personennamen im Slavischen, Wien, 1864.
Miklošič 1872 = Franz Miklosich, Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen 1, Wien, 1872.
Miklošič 1874 = Franz Miklosich, Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen 2, Wien, 1874.
Pleskalová 1998 = Jana Pleskalová, Tvoření nejstarších českých osobních jmen, Brno: Vydavatelství Masarykovy univerzity, 1998.
Pohl 2000 = Heinz Dieter Pohl, Kärnten: deutsche und slowenische Namen = Koroška: slovenska in nemška imena: kommentiertes zweisprachiges Verzeichnis der Siedlungs-, Berg- und Gewässernamen = Österreichische Namenforschung 28 (2000), zv. 2–3, Wien: Praesens – Klagenfurt/Celovec – Ljubljana/Laibach –Wien/Dunaj: Hermagoras/Mohorjeva, 2000 (Studia Carinthiaca XIX).
Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2: konzonantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924.
Rospond 1970 = Stanisław Rospond, O derywacji fleksyjnej w nazewnictwie miejscowym słoweńskim, v: Onomastica Jugoslavica (Ljubljana) 2, 30–63.
Rospond 1983 = Stanisław Rospond, Słowiańskie nazwy miejscowe z sufiksem -jь, Wrocław: Wydawnictwo Uniwersytetu Wrocławskiego, 1983.
Rymut 1981 = Kazimierz Rymut, Warstwy chronologiczne w słowiańskich dwuczlonowych nazwach osobowych, Četrta jugoslovanska onomastična konferenca, Ljubljana: SAZU, 1981, 471–477.
Rymut 1993 = Kazimierz Rymut, Zasób leksemów w prasłowiańskich imionach złożonych, Onomastica (Kraków) 38 (1993), 5–19.
Scheinigg 1892–1893 = Johann Scheinigg, Slovenische Ortsnamen aus Personennamen, Carinthia I (Klagenfurt) 82 (1892), 106–115, 150–157, 179–187; 83 (1893), 104–111, 154–159, 185–190.
Scheinigg 1893 = Johann Scheinigg, Slovenska osebna imena v starih listinah, Izvestje Muzejskega društva za Kranjsko 3 (1893), 8–13, 47–53, 94–101, 140–148.
Scheinigg 1893b = Johann Scheinigg, Slovenische Ortsnamen aus Personennamen, Carinthia I (Klagenfurt) 83 (1893), 83–91, 154–161, 185–191 (nadaljevanje enote Scheinigg 1892).
Schlimpert 1978 = Gerhard Schlimpert, Slawische Personennamen in mittelalterlichen Quellen zur deutschen Geschichte, Berlin: Akademie-Verlag, 1978.
Skok 1926 = Petar Skok, Toponomastički prilozi, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino (Ljubljana) 5 (1926), 1–14.
Skok 1929 = Petar Skok, Iz slovenačke toponomastike, Etnolog (Ljubljana) 3 (1929), 179–195.
Skok 1934 = Petar Skok, Iz slovenačke toponomastike II, Etnolog (Ljubljana) 7 (1934), 51–87.
Snoj 2009 = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana: Modrijan – Založba ZRC, 2009.
Svoboda 1964 = Jan Svoboda, Staročeská osobní jména a naše příjmení, Praha: Nakladatelství Československé akademie věd, 1964.
Stankovska 1995–1997 = Љубица Станковска, Македонска ојконимија I–II, Скопје: Метаморфоза, 1995–1997.
Stankovska 2002 = Љубица Станковска, Суфиксите -jь, -ьjь, -ъ во македонската топонимија, Прилеп: Институт за старословенска култура, 2002.
Šimundić 1973 = Mate Šimundić, Značenje najstarijih slovenskih osobnih imena, Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) n. v. 5 (1973), 14–46.
Štrekelj 1906 = Karel Štrekelj, Razlaga nekterih krajevnih imen po slovenskem Štajerju 1, Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) 3 (1906), 41–64.
Taszycki 1925 = Witold Taszycki, Najdawniejsze polskie imiona osobowe, Kraków, 1925, ponatis v: Witold Taszycki, Rozprawy i studia polonistyczne I: onomastyka, Wrocław – Kraków: Zakład narodowy im. Ossolińskich – Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1958.
Toporov 1993 = Владимир Н. Топоров, Праславянская культура в зеркале собственных имен (элемент *mir-), v: История, культура, этнография и фольклор славянских народов: XI Mеждународный съeзд славистов, Москва: Наука, 1993, 3–118.
Torkar 2007 = Silvo Torkar, O neprepoznanih ali napačno prepoznanih slovanskih antroponimih v slovenskih zemljepisnih imenih: Čadrg, Litija, Trebija, Ljubija, Ljubljana, Biljana, Folia onomastica Croatica (Zagreb) 16 (2007), 257–273.
Torkar 2008 = Silvo Torkar, Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov, Slavistična revija 56 (2008), kongresna številka, 17–29.
Torkar 2009 = Silvo Torkar, Flektivna derivacija v slovenskih krajevnih imenih (jezikovnozgodovinski vidik), Slavistična revija 56–57 (2009) = Trubarjeva številka, 411–419.
Torkar 2010 = Silvo Torkar, Tvorba slovenskih zemljepisnih imen iz slovanskih antroponimov: identifikacija, rekonstrukcija in standardizacija, Ljubljana,
(Tipkopis.)
Torkar 2012a = Silvo Torkar, Razpoznavanje slovenskih zemljepisnih imen, Slavistična revija 60 (2012), 693–707.
Torkar 2012b = Silvo Torkar, Kontinuiteta slovenstva v luči onomastike, v: Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov, Ljubljana: Svetovni slovenski kongres, 2012, 93–104.
Trubačov 1988 = Олег Н. Трубачев, Праславянская ономастика в этимологиче-ском словаре славянских языков, выпуски 1–13, Этимология: сборник научных трудов 1985, отв. ред. член-корреспондент АН СССР О. Н. Трубачев, Москва: Наука, 1988, 3–16 .
Vasiljev 2005 = Валерий Л. Васильев, Архаическая топонимия Hовгородской земли, Великий Новгород: Новгородский государственный университет – Новгородский межрегиональный институт общественных наук, 2005.
Zaimov 1967 = Йордан Заимов, Заселване на българските славяни на Балканския полуостров: проучване на жителските имена в българската топонимия, София: Издателство на Българската Академия на Науките, 1967.
Zaimov 1973 = Йордан Заимов, Български географски имена с -јь, София: Издателство на Българската Академия на Науките, 1973.
Zaimov 1975 = Йордан Заимов, Двучленни лични имена в българската топонимия (принос към Славянския ономастичен атлас), Onomastica (Kraków) 20 (1975), 169–230.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
