Mahovna flora Prokletij (Srbija in Črna Gora)
Ključne besede:
mahovna flora (Musci), Prokletije (Srbija, Črna Gora), horološka analiza, vrste na Rdečem seznamuPovzetek
Avtor predstavlja rezultate lastnih raziskovanj flore listnatih mahov (Musci) tistega dela gorskega masiva Prokletije, ki leži v državi Srbija in Črna gora. Za predel, ki je bil doslej briofloristično praktično nepoznan, navaja 268 vrst; med njimi je prvič zabeleženih 10 vrst za Srbijo in 44 za Črno goro. V horološki analizi avtor posebej poudarja velik delež »severnih elementov« (arktično-alpinski, subarktično-subalpinski, borealno-montanski, borealno-temperatni), ki so se priselili v Prokletije v pleistocenu.Prenosi
Literatura
Baumgartner, J. 1915: Verzeichnis der von J. Dörfler auf seine Reise im albanisch-montenegrinischen Grenzgebiete im Jahre 1914 gesammelten
Moose. Österr. Bot. Zeitschr. 65: 312–319.
Breidler, J. 1888: Musci In: Beck, G. et Szyszyłowicz: Plantae a Dr. Ing. Szyszyłowicz in itinere per Cernagoram et in Albania adjacente anno 1886 lectae. Cracoviae.
Dierssen, K. 2001: Distribution, ecological amplitude and phytosociological characterization of European bryophytes. Bryophytorum Bibliotheca 56, pp. 289.
Düll, R., Martinčič, A. & Pavletić, Z. 1999: A Contribution to the Yugoslavian Bryoflora. Checklist of the Yugoslavian Bryophytes. Bryologische Beitrage 11: 1–94
European Committee for the Conservation of Bryophytes 1995: Red Data Book of European Bryophytes. Trondheim, 291 pp.
Horvat, I. 1953: Prilog poznavanju raširenja nekih planinskih biljaka u jugoistočnoj Evropi. Godišnj. Biol. Inst. u Sarajevu 5 (1–2): 199–217.
Hallingbäck, T., Hodgetts, N., Raeymaekers, G., Schumacker, R., Sérgio, C., Söderström, L., Stewart, N. & Váňa, J. 1998: Guidelines for application of the revised IUCN threat categories to bryophytes. Lindbergia 23: 6–12.
Hill, M.O. & Preston, C.D. 1998: The geographical relationships of British and Irish bryophytes. J. of Bryol. 20: 127–226.
Marković, M. 1958: Kraći geološko-tektonski pregled osobina jugoslovenskog dela Prokletija. Almanah Prokletije str. 49–61. Planinarsko društvo »Đerovica« u Peći.
Martinčič, A. 1963: Rod Andreaea Hedw. v Jugoslaviji. Biol. vestn. 11: 15–19.
Martinčič, A. 1966: Elementi mahovne flore Jugoslavije ter njihova ekološka in horološka problematika. Razprave SAZU 9: 5–82.
Martinčič, A. 1968: Catalogus florae Jugoslaviae II/1. Bryophyta – Musci. SAZU.
Martinčič, A. 1980: Prispevek k poznavanju mahovne flore Jugoslavije II. Šar planina. Biol. vestn. 28 (2): 87–102.
Martinčič, A. 1995: In: Hodgetts, N.G. (ed.): Red Data Book of European bryophytes, Part 3. Bryophyte Site Register for Europe including Macaronesia – Jugoslavia. pp. 250–251
Martinčič, A. 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije (Annotated check-list of the mosses of Slovenia). Hacquetia 2/1: 91–166.
Papp, B. & Erzberger, P. 2005: The bryophyte flora of Golija-Studenica biosphere reserve and some adjacent sites (SW Serbia, Serbia- Montenegro). Studia Bot. Hung. 36: 101–116.
Pavletić, Z. 1955: Prodromus flore briofita Jugoslavije. JAZU, Zagreb, 578 pp.
Poelt, J. 1976: In: Plantae Graecenses. Inst. f. Syst. Bot. d. Univ. Graz, Jahrg. 2: 35.
Prokletije, planinarska karta 1: 75.000. Planinarsko- smučarsko društvo »Đerovica« – Peć, 1966.
Rudski, I. 1936: Prilog poznavanju vegetacije Rugovsko- Metohijskih planina. Glasnik jugosl. profes. društva 16 (8): 747.
Rudski, I. 1949: Ekskurzija na Žljeb i Mokru planinu. Prirod. muz. srpske zemlje 23: 1–65.
Sabovljević M. 2004: Comparison of the bryo phyte flora of the three southern European mainlands: the Iberian, the Apennine and the Balkan
peninsulas. Braun-Blanquetia 34: 21–28.
Sabovljević, M., Cvetić, T. & Stevanović, V. 2004: Bryophyte Red List of Serbia and Montenegro. Biodiversity and Conservation 13: 1781–1790.
Sabovljević, M. & Stevanović V. 1999: Moss Conspectus of the Federal Republic of Yugoslavia. Flora Mediterr. 9: 65–95.
Szepesfalvy, J. 1926: Bryophyta. In: Csiki, E., Javorka, A. & Kümmerle, E.B.: Additamenta ad floram Albaniae. Budapest, 1926.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki