Phytosociology and ecology of the dinaric fir-beech forests (Omphalodo-Fagetum) at the north-western part of the Illyrian floral province (NW Dinaric Alps)
Keywords:
Aremonio-Fagion, biogeography, Dinaric Alps, Illyrian floral province, Fir-Beech forest, Omphalodo- Fagetum, Trnovski gozd plateau, phytosociology, vegetationAbstract
We studied the phytosociology, ecology and biogeography of the Dinaric fir-beech stands (Omphalodo-Fagetum) in the Trnovski gozd plateau, at the north-western part of the Illyrian floral province. We identified and confirmed two geographical variants (var. geogr. Saxifraga cuneifolia – central and western part of the plateau, and var. geogr. Calamintha grandiflora – eastern part of the plateau), and 10 floristically and ecologically well differentiated subassociations (-rhododendretosum hirsuti,-saxifragetosum cuneifoliae, -adenostyletosum glabrae, -festucetosum altissimae, -calamagrostietosum arundinaceae, -stellarietosum montanae, -seslerietosum autumnalis, -calamagrostietosum variae, -sambucetosum nigrae and -asaretosum europei). The most frequent stands bellong to the subassociation -festucetosum altissimae and -calamagrostietosum arundinaceae, which, in terms of site ecology and floristic composition, represent the central forest types in the research area. They are floristically impoverished and lack majority of association’s characteristic species which is in line with the biogeographic peculiarites of the research area.
Downloads
References
Accetto, M. 1998: Dinarsko jelovo bukovje z gorsko bilnico v Kočevskem rogu. Zbornik gozdarstva in lesarstva 56: 5–31.
Adamović, L. 1909: Vegetationsverhältnisse der Balkanländer (Mösische Länder). Verlag von Wilhelm Engelmann, Leipzig, 567 pp.
Aeschimann, D., Lauber, K., Mosser, D. M. & Theurillat, J.-P. 2004: Flora alpina. Band 1–3. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, 1159 pp.+ 1188 pp. + 322 pp.
Barkman, J. J., Moravec, J., Rauschert, S. 1986: Code of the phytosociological nomenclature. Vegetatio 67(3): 145–195.
Beck, G. 1906: Die Umkehrung der Pflanzenregionen in den Dolinen des Karstes. Sitzungber. d. Akad. d. Wiss. Wien, Mathem. -naturw. Kl. Bd. 115(1–10): 3–19.
Beck, G. 1901: Die Vegetationsverhältnisse der illyrischen Länder. Verlag von Wilhelm Engelmann, Leipzig. 534 pp.
Bertović, S., Cestar, D., Pelcer, Z. 1966: Prilog poznavanju proizvodnih mogućnosti šume bukve s jelom (Fagetum croaticum abietetosum Horv.) na Ličkoj Plješivici. Radovi Šumarskog instituta 5(2): 1–62.
Blečić, V. 1958: Šumska vegetacija i vegetacija stena i točila doline reke Pive. Glasnik prirodnjačkog muzeja u Beogradu Serija B 11: 1–108.
Borhidi, A. 1963: Die Zönologie des Verbandes Fagion illyricum. I. Allgemeiner Teil. Acta Botanica Hungarica 9: 259–297.
Borhidi, A. 1965: Die Zönologie des Verbandes Fagion illyricum, II. Systematischer Teil. Acta Botanica Hungarica 11(1–2): 53–102.
Braak, Ter J. F. C. & Šmilauer, P. 2002: CANOCO Reference Manual and CanoDraw for Windows. User’s guide to Canoco for Windows: Software for Cacnonical Community Ordination (version 4.5). Microcomputer Power (Ithaca, NY, USA), New York, xy pp.
Braun-Blanquet, J. 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Springer, Wien – New York, 865 pp.
Brus, R. 2010: Growing evidence for the existence of glacial refugia of European beech (Fagus sylvatica L.) in the south-eastern Alps and northwestern Dinaric Alps. Periodicum Biologorum 112(3): 239–246.
Brus, R., Horvat-Marolt, S., Paule, L. 2000: Nova spoznanja v obstoju ledenodobnih zatočišč bukve (Fagus sylvatica L.) na ozemlju današnje Slovenije. In: Potočnik, I. (ed.): Nova znanja v gozdarstvu – prispevek visokega šolstva. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, pp. 77–88.
Buser, S. 1965: Geološke razmere v Trnovskem gozdu. Geografski vestnik 37: 123–135.
Chytrý, M. & Otýpková, Z. 2003: Plot sizes used for phytosociological sampling of European vegetation. Journal of Vegetation Science 14 (4): 563–570.
Čampa, L. 1978: Gozdne združbe in rastiščnogojitveni tipi v gospodarski enoti Idrija II. Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana, 88 pp.
Dakskobler, I. 1997: Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave IV. razreda SAZU 38(8): 165–255.
Dakskobler, I. 1998: Vegetacija gozdnega rezervata Govci na severovzhodnem robu Trnovskega gozda (zahodna Slovenija). In: Diaci, J. (ed.): Zbornik referatov: XIX. gozdarski študijski dnevi. Logarska dolina, pp. 269–301.
Dakskobler, I. 1999: Contribution to the knowledge of the association Fraxino orni-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967. Wiss.Mitt.Niederösterr. Landesmuseum 12: 25–52.
Dakskobler, I. 2003: Asociacija Rhododendro hirsuti- Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 v zahodni Sloveniji. Razprave IV. razreda SAZU 44(2): 5–85.
Dakskobler, I. 2004: Posebnosti rastja in rastlinstva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuše. Gozdarski vestnik 62(5–6): 270–280.
Dakskobler, I. 2008: A review of beech sites in Slovenia. Zbornik gozdarstva in lesarstva 87: 3–14.
Dakskobler, I., Urbančič, M., Wraber, A. 2000: Gozd bukve in jelke z dlakavim slečem Omphalodo- Fagetum (Tregubov 1957) Marinček et al. 1993 rhododendretosum hirsuti (Urbančič et al. 1979 nom. nud.) subass. nova v Trnovskem gozdu (zahodna Slovenija). Zbornik gozdarstva in lesarstva 62: 5–52.
Dakskobler, I. & Marinšek, A. 2009: Pregled jelovih rastišč v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 89: 43–54.
Dierschke, H. 1994: Pflanzensoziologie. Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart, 683 pp.
Fukarek, P. 1964: Fitocenološka istraživanja Igmana. Elaborat. Institut za šumarstvo u Sarajevu, Sarajevo, 234 pp.
Fukarek, P. & Stefanović, V. 1958: Prašuma Peručica i njena vegetacija. Radovi Poljoprivrednošumarskog fakulteta 3(3): 93–146.
Gauch, H. G. 1999: Multivariate analysis in community ecology. Cambridge Unviersity Press, Cambridge, 298 pp.
Hammer, O. & Harper, D. A. T. 2006: Paleontological data analysis. Blackwell Publishing, Oxford, 351 pp.
Hammer, O., Harper, D. A. T., Ryan, P. D. 2001: Paleontological Statistics Software Package for Education and Data Analysis. Palaeontologia Electronica 4(1): 1–9; http://palaeo-electronica.org/20011/past/issue1 01 htm.
Horvat, I. 1938: Biljnosociološka istraživanja šuma u Hrvatskoj. Glasnik za šumske pokuse 6: 127–256.
Horvat, I., Glavać, V. & Ellenberg, H. 1974: Vegetation Südosteuropas. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, 768 pp.
Krašan, F. 1880: Vergleichende Übersicht der Vegetationsverhältnisse der Grafschaften Görz und Gradisca. Österreichische Botanische Zeitschrift 30(9): 281–286.
Lausi, D., Gerdol, R., Piccoli, F. 1982: Dynamics of Ostrya carpinifolia woods in the Southern Alps (N-Italy). Vegetatio 48: 123–131.
Lepš, J. & Šmilauer, P. 2003: Multivariate Analysis of Ecological Data using CANOCO. Cambridge University Press, Cambridge, 269 pp.
Magri, D., Vendramin, G. G., Comps, B., Dupanloup, I., Geburek, T., Gömöry, D., Latałowa, M., Litt, T., Paule, L., Roure, J. M., Tantau, I., van der Knaap, W. O., Petit, R. J. & Beaulieu, J.-L. 2006: A new scenario for the Quaternary history of European beech populations: palaeobotanical evidence and genetic consequences. New Phytologist 171: 199–221.
Mardia, V. 1972: Statistics of Directional Data. Academic Press, London, 357 pp.
Marinček, L. 1996: Subalpine Buchewälder in den Westlichen Dinariden (Polysticho lonchitis-Fagetum var. geogr. Allium victorialis var. geogr. nova). Annali dei Musei Civici di Rovereto.Sez.: Arch., St., Sc. nat. Suppl. II 11: 197–208.
Marinček, L. & Košir, P. 1998: Dinaric Fir-beech Forests (Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček et al. 1993) on Blegoš. Hladnikia 10: 29–40.
Marinček, L., Mucina, L., Zupančič, M., Poldini, L., Dakskobler & I., Accetto, M. 1993: Nomenklatorische Revision der illyrischen Buchenwälder (Verband Aremonio-Fagion). Studia Geobotanica 12 (1992): 121–135.
Marinček, L., Puncer, I. & Zupančič, M. 1977: Vegetacijska in rastiščna analiza za G. e. Trnovo. Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, Ljubljana, 47 pp.
Markgraf, F. 1927: An den Grenzen des Mittelmeergebiets. Pflanzengeographie von Mittelalbanien. Beihefte 45: 1–217.
Martinčič, A. 1977: Prispevek k poznavanju ekologije mrazišč v Sloveniji. Botanično-ekološka skica. Razprave IV. razreda SAZU 20: 231–316.
Martinčič, A. 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia 2(1): 91–166.
Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc-Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K. & Surina, B. 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 967 pp.
Matuszkiewicz, W. & Matuszkiewicz, A. 1981: Das prinzip der mehrdimenzionalen Gliederung Vegetationseinheiten, erläutert am Beispiel der Eichen-Hainbuchenwälder in Polen. In: Dierschke, H. (ed.): Syntaxonomie. -Ber. Int. Symp. Int. Vereinig. Vegetationsk. Rinteln. J. Cramer, Vaduz, pp. 123–148.
Mucina, L., Grabherr, G. & Wallnöfer, S. 1993: Pflanzengesellschaften Österreichs Teil III: Wälder und Gebüsche. Gustav Fischer, Jena – Stuttgart – New York, 353 pp. Oberdorfer, E. 1994: Pflanzensoziologische Exkursionsflora. Ulmer, Stuttgart, 1050 pp.
Pelcer, Z. 1976: Tipološke značajke šuma u gospodarskoj jedinici “Crni lug”. Radovi 26: 11–22.
Pignatti, S. 2005: Valori di bioindicazione delle piante vascolari della flora d’Italia. Braun-Blanquetia 39: 1–97.
Piskernik, M. 1954: Združba gorskega javorja in bresta (Acereto-Ulmetum) v Snežniku, Javorniku in Trnovskem gozdu. Diplomska naloga. Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 20 pp.
Podani, J. 2001: SYN-TAX 2000. Computer programs for data analysis in ecology and systematics. Users’s manual. Scientia, Budapest, 53 pp.
Puncer, I. 1979: Ekološke in floristične značilnosti združbe Abieti-Fagetum na Trnovskem gozdu. In: Rauš, Dj. (ed.): Drugi kongres ekologa Jugoslavije II. Savez društava ekologa Jugoslavije, Zagreb, pp. 925–938.
Puncer, I. 1980: Dinarski jelovo bukovi gozdovi na Kočevskem. Razprave IV. razreda SAZU 22(6): 401–546.
Puncer, I., Wojterski, T. & Zupančič, M. 1974: Der Urwald Kočevski Rog in Slowenien (Jugoslawien). Fragmenta Floristica et Geobotanica 20(1): 41–87.
Seliškar, T., Vreš, B. & Seliškar, A. 2003: FloVegSi 2.0 – Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
Suppan, U., Prügger, J. & Mayrhofer, H. 2000: Catalogue of the lichenized and lichenicolous fungi of Slovenia. Bibliotheca Lichenologica 76: 5–215.
Surina, B. 2001: Fitocenološke raziskave jelovo-bukovega gozda (Omphalodo-Fagetum s. lat.) v zahodnem delu ilirske florne province. Magistrska naloga. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 99 pp.
Surina, B. 2002: Phytogeographical differentiation in the Dinaric fir-beech forest (Omphalodo- Fagetum s. lat.) of the western part of the Illyrian floral province. Acta Botanica Croatica 61(2): 145–178.
Surina, B. & Vreš, B. 2009: The association Drepanoclado uncinati-Heliospermetum pusilli (Arabidetalia caeruleae, Thlaspietea rotundifolii) in the Trnovski gozd plateau (Slovenia, NW Dinaric Mts). Hacquetia 8(1): 31–40.
Šercelj, A. 1996: Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji. Dela, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede 35, Ljubljana, 142 pp.
Taberlet, P., Fumagalli, L., Wust-Saucy, A.-G. & Cosson, J.-F. 1998: Comparative phylogeography and postglacial colonization routes in Europe. Molecular Ecology 7: 453–464.
Török, K., Podani, J. & Borhidi, A. 1989: Numerical revision of the Fagion illyricum alliance. Vegetatio 81: 169–180.
Tregubov, V. 1941: Les forets vierges montagnardes des Alps Dinariques. Massif de Klekovatcha - Guermetch. Étude Botanique et Foresetiere. These de doctorat. Montpellier, Causse, Graille et Castelanu, 118 pp.
Tregubov, V. 1957: Gozdne rastlinske združbe. In: Tregubov, V. & Čokl, M. (eds.): Prebiralni gozdovi na Snežniku. Kmečka knjiga, Ljubljana, pp. 23–65.
Trinajstić, I. 1970: Prilog poznavanju šumske vegetacije prašumskog rezervata “Čorkova uvala” u Hrvatskoj. ANU BiH, posebna izdanja 15(4): 125–130.
Trinajstić, I. 1972: O rezultatima komparativnih istraživanja florističnog sastava prašumskih i gospodarskih sastojina zajednice Fagetum croaticum abietetum Ht. u Hrvatskoj. Šumarski list 9–10: 334–346.
Trinajstić, I. 1997: Phytogeographical analysis of the illyricoid floral element. Acta Biologica Slovenica 41(2–3): 77–85.
Trinajstić, I. 2008: Plant communities of Croatia. Akademija šumarskih znanosti, Zagreb, 179 p.
Trinajstić, I., Franjić J. & Škvorc, Ž. 2009: The nomenclatural and syntaxonomic analysis of the Dinaric beech and fir forests (Fago-abietetum Tregubov 1941 corr. Trinajstić 2007). In: Matić, S. & Anić, I. (eds.): Zbornik radova znanstvenog skupa Prašumski ekosustavi dinarskoga krša i prirodno gospodarenje šumama u Hrvatskoj. Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb, pp. 101–113.
Turk, M. 1994: Predlog etata in gozdnogojitvenih del. GGE Predmeja, 1994–2003. Elaborat. ZGS izpostava Tolmin, območna enota Ajdovščina, Ajdovščina, 240 pp.
Urbančič, M., Azarov, E., Čampa, L. & Žgajnar, A. 1979: Gozdne združbe in rastiščnogojitveni tipi v gospodarski enoti Predmeja. Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana, 205 pp.
Urbančič, M. & Dakskobler, I. 2001: Spremembe talnih razmer in rastlinske sestave v črnem borovju (Fraxino orni-Pinetum nigrae) in bukovju z dlakavim slečem (Rhododendro hirsuti-Fagetum) po požaru. Zbornik gozdarstva in lesarstva 66: 95–137.
van der Maarel E. 1979: Transformation of coverabundance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio 39(2): 97–114.
Vovk, B., Kodrič, M., Stepančič, D. & Ažnik, M. 1966: Tla sekcije Trst 2. Institut za tla in prehrano rastlin Biotehniske fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 48 pp.
Vukelić, J. & Baričević, D. 1996: Fitocenološka usporedba dinarskih i panonskih bukovo-jelovih šuma (Abieti-Fagetum s. l.) u Hrvatskoj. In: Gračan, S. (ed.): Skrb za hrvatske šume od 1846. do 1996. Unapredjenje proizvodnje biomase šumskih ekosustava, 1. Hrvatsko šumarsko društvo, Zagreb, pp. 87–95.
Vukelić, J. & Baričević, D. 2002: Phytosociological Comparison of Virgin Forests of Štirovača in the Central Velebit (Croatia) and in the Kočevski Rog (Slovenia). Hacquetia 1(1): 23–34.
Vukelić, J., Mikac, S., Baričević, D., Bakšić, D. & Rosavec, R. 2008: Forest Sites and Forest Communities in Croatia. National Ecological Network. State Institute of Nature Protection, Zagreb, 263 pp.
Weber, H. E., Moravec, J. & Theurillat, J.-P. 2000: International Code of Phytosociological Nomenclature. 3rd edition. Journal of Vegetation Science 11(5): 739–768.
Westhoff, V. & van der Maarel, E. 1973: The Braun-Blanquet approach. in: Whittaker, R. H. (ed.): Ordination and Classification of Communities. Handbook of Vegetation Science 5. Dr. W. Junk b.v.-Publishers, The Hague, pp. 619–726.
Willis, K. J. & van Andel, T. H. 2004: Trees or no trees? The environments of central and eastern Europe during the Last Glaciation. Quaternary Sciences Reviews 23: 2369–2387.
Willner, W., Di Pietro, R. & Bergmeier, E. 2009: Phytogeographical evidence for post-glacial dispersal limitation of European Beech forest species. Ecography 32: 1011–1018.
Wraber, M. 1953: Fitosociološka slika Trnovskega gozda (G. u. Trnovo, G. g. Most na Soči). Elaborat. Biološki inštitut SAZU, Ljubljana, 21 pp.
Wraber, M. 1959: Fitocenološka opredelitev gozdne vegetacije na področju gozdnega obrata Predmeja v Trnovskem gozdu. Elaborat. Inštitut za biologijo SAZU, Ljubljana, 46 pp.
Wraber, M. 1963: Fitosociološka in ekološka podoba gozdne vegetacije na Idrijskem. Elaborat. Inštitut za biologijo SAZU, Ljubljana, 65 pp.
Wraber, T. 2004: Rastlinstvo goriške okolice in njegovi raziskovalci. Goriški letnik 30–31: 171–192.
Zupančič, B. 1995: Klimatografija Slovenije, količina padavin, obdobje 1960–1990. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, 366 pp.
Zupančič, M. 1969: Vergleich der Bergahorn-Buchengesellschaften (Aceri-Fagetum) im alpinen und dinarischen Raume. Mitteilungen der Ostalpin-dinarischen Arbeitgemeinschaft 9: 119–131.
Zupančič, M. 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije (Spruce forests in Slovenia). Dela IV. razreda SAZU 36: 7–222.
Zupančič, M. 1980: Smrekovi gozdovi v mraziščih dinarskega gorstva Slovenije. Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU, Ljubljana, 262 pp.
Zupančič, M. 1967: Der dinarische Bergahorn - Buchenwald (Aceri- Fagetum dinaricum) im slowenischen Hochkarstgebiet. Mitteilungen der Ostalpin- dinarischen Arbeitgemeinschaft 7: 89–96.
Zupančič, M. & Accetto, M. 1994: Ribeso alpini-Piceetum ass. nova v Dinarskem gorstvu Slovenije. Razprave IV. razreda SAZU 35(9): 151–175.
Zupančič, M. & Puncer, I. 1995: Über zwei weniger bekannte Urwälder Krokar und Strmec in Slowenien. Sauteria 6: 139–156.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
Authors guarantee that the work is their own original creation and does not infringe any statutory or common-law copyright or any proprietary right of any third party. In case of claims by third parties, authors commit their self to defend the interests of the publisher, and shall cover any potential costs.
More in: Submission chapter
