Vegetation analysis of the subalpine beech forest on the upper forest line in the Julian Alps (NW Slovenia and NW Italy) and in the northern Dinaric Alps

  • Igor Dakskobler Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Institute of Biology, Regional Unit Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin, Slovenia
  • Andrej Rozman University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, Slovenia
Keywords: phytosociology, synsystematics, hierarchical classification, UPGMA, beech communities, upper forest line, Julian Alps, Trnovo Forest Plateau, Triglav National Park, Slovenia, Italy, Natura 2000

Abstract

Using hierarchical clustering with unweighted pair-group method with arithmetic mean (UPGMA) we arranged 602 phytosociological relevés of beech forests on the present forest line, mainly from the Julian Alps and the Trnovo Forest Plateau (we also included the relevés from the Karawanks and the Kamnik Alps) into 32 clusters. Based on their analysis and comparison with previously described similar (alti)montane-subalpine beech communities we classified most of the relevés into the association Polysticho lonchitis-Fagetum and its new subassociations ericetosum carneae, cardaminetosum trifoliae, luzuletosum niveae, luzuletosum luzuloidis, calamagrostieteosum variae, allietosum victorialis, adoxetosum moschatellinae, stellarietosum nemorum and several new variants. The altitude of the studied stands is predominantly 1400 to 1550 m (the upper line is at 1660 m); they occur at all aspects, frequently on steep and very steep slopes, mainly on limestone and dolomite limestone, the predominant soil type is rendzina. These stands are species rich (on average 61 species per relevé, altogether more than 500 vascular plants) and have many species in common with the stands of associations Rhododendro hirsuti-Fagetum and Rhodothamno-Laricetum. They belong to the habitat type of Community interest 91K0 Illyrian Fagus sylvatica forests and are some of the best preserved forest communities in the Southeastern Alps and northwestern Dinaric Alps, comprising small areas of virgin forest remnants and performing an important protective role as a biotope.

Downloads

Download data is not yet available.

References

Accetto, M. 2002: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 60 (10): 419−443.

Accetto, M. 2015: Gozdno in drugo rastje na levem bregu Iškega vintgarja. Acta Silvae et Ligni (Ljubljana), 106: 1–121.

Aeschimann, D., Lauber, K., Moser, D. M. & Theurillat, J.-P. 2004a: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, 1159 pp.

Aeschimann, D., Lauber, K., Moser, D. M. & Theurillat, J.-P. 2004b: Flora alpina. Bd. 2: GentianaceaeOrchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, 1188 pp.

Anonymous 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/2002.

Anonymous 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Uradni list RS

/2004.

Braun-Blanquet, J. 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Springer, Wien – New York, 865 pp.

Budkovič, L., Gašperin, M. & Veber, I. 1996: Drevesa velikani v Bohinju. Gozdarsko društvo Bled, Bohinjka Bistrica, 48 pp.

Buser, S. 2009: Geološka karta Slovenije 1: 250.000. Geological map of Slovenia 1.250,000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.

Chytrý, M., Tichý L., Holt J. & Botta-Dukát Z. 2002: Determination of diagnostic species with statistical fidelity measures. Journal of Vegetation Science, 13 (1): 7990.

Dakskobler, I. 2002a: Jelovo-bukovi gozdovi v dolinah Kneže, Zadlaščice in Tolminke (južne Julijske Alpe, zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 43-3: 111165.

Dakskobler, I. 2002b: Jelovo-bukovi gozdovi na Bovškem (Julijske Alpe, severozahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 43-2: 109155.

Dakskobler, I. 2003: Asociacija Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 v zahodni Sloveniji. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 44-2: 585.

Dakskobler, I. 2004: Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija). Gozdarski vestnik (Ljubljana) 62 (7-8): 299315.

Dakskobler, I. 2008: Pregled bukovih rastišč v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 87: 314.

Dakskobler, I. 2015: Gozdna vegetacija Triglavskega narodnega parka. Acta Triglavensia (Bled) 3: 939.

Dakskobler, I., Urbančič, M. & Wraber, A. 2000: Gozd bukve in jelke z dlakavim slečem (Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti) v Trnovskem gozdu (zahodna Slovenija). Zbornik gozdarstva in lesarstva 62: 552, Ljubljana.

Dakskobler, I. & Rozman, A. 2010: Novi nahajališči puhaste breze (Betula pubescens Ehrh.) in smrdljivega brina (Juniperus sabina L.) v Julijskih Alpah. New localities of Betula pubescens Ehrh. and Juniperus sabina L. in the Julian Alps. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 68 (2): 107122.

Dakskobler, I., Rozman, A. & Franz, W. R. 2012: Betula pubescens Ehrh. subsp. carpatica (Willd.) Ascherson & Graebner, a new taxon in the flora of the Julian Alps and Slovenia and its new association Rhododendro hirsuti-Betuletum carpaticae ass. nov. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 53 (1-2): 523.

Dakskobler, I., Rozman, A. & Seliškar, A. 2013: Forest and scrub communities with green alder (Alnus viridis) in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 12 (2): 95185.

Dakskobler, I., Seliškar, A. & Rozman, A. 2018: Phytosociological analysis of European larch forests in the Southeastern Alps. Hacquetia 17 (2): 247519.

De Caceres M., & Legendre P. 2009: Associations between species and groups of sites: indices and statistical inference. Ecology 90: 12: 35663574.

Del Favero, R., Poldini, L., Bortoli, P., Dreossi, G., Lasen, C. & G. Vanone, G. 1998: La vegetazione forestale e la selvicoltura nella regione Friuli  Venezia Giulia. Vol. 2. Regione autonoma FriuliVenezia Giulia. Direzione Regionale delle Foreste, Servizio delle Selvicoltura, Udine, 303 pp. + Appendix.

Dufrene, M. & Legendre, P. 1997: Species assemblages and indicator species: the need for a flexible asymmetrical approach. Ecol. Monogr. 67 (3): 345366.

Fanta, J. 1981: Fagus sylvatica L. und das Aceri-Fagetum an der alpinen Waldgrenze in mitteleuropäischen Gebirgen. Vegetatio 44: 1324.

Ferreira, A., Kušar, G. & Hočevar, M. 2000: Kartiranje zgornje gozdne meje v Triglavskem narodnem parku z uporabo metod digitalne fotogrametrije. In: Hladnik, D. et al. (eds..): GIS v Sloveniji 1999-2000, Ljubljana, pp. 187199.

Firm, D., Rozman, A. & Diaci, J. 2006: Zgradba in razvoj visokogorske vegetacije v gozdnem rezervatu na Dleskovški planoti. In: Jurc, M. (ed.): Podnebne spremembe – vplivi na gozdarstvo. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana. Strokovna in znanstvena dela 130, pp. 133151.

Gams, I. 1976: O zgornji gozdni meji na jugovzhodnem Koroškem. Geografski zbornik (Ljubljana) 16 (2): 155192.

Gams, I. 1977: Gozd ob gornji meji uspevanja in varstvo narave. Varstvo narave (Ljubljana) 10: 2331.

Gams, I. 2002: Koliko visokogorja in hribovja imamo v Sloveniji. Planinski vestnik (Ljubljana) 102 (3): 2428.

Horvat, I. 1938: Biljnosociološka istraživanja šuma u Hrvatskoj. Glasnik za šumarske pokuse (Zagreb) 6: 127279.

Jennings, M.D., Faber-Langendoen, D., Loucks, O.L., Peet, R.K. & Roberts, D. 2009: Standards for associations and alliances of the U.S. National Vegetation Classification. Ecol. Monogr. 79 (2): 173199.

Kadunc, A. & Rugani, T. 1999: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 57 (1): 2333.

Landolt, E., Bäumler, B. Erhardt, A., Hegg, O., Klötzli, F., Lämmler, W., Nobis, M., Rudmann-Maurer, K., Schweingruber, F. H., Theurillat, J.-P., Urmi, E., Vust, M. & Wohlgemuth, T. 2010: Flora indicativa. 2. Auflage. Haupt Verlag, Bern-Stuttgart-Wien, 323 pp.

Legendre, P. & Anderson, M. J. 1999: Distance-based redundancy analysis: testing multispecies responses in multifactorial ecological experiments. Ecological Monographs 69: 124.

Lovrenčak, F. 1977: Zgornja gozdna meja v Kamniških Alpah v geografski luči (v primerjavi s Snežnikom). Geografski zbornik (Ljubljana) 16 (1): 1144.

Lovrenčak, F. 1987: Zgornja gozdna meja v Julijskih Alpah in na visokih kraških planotah Slovenije. Geografski zbornik (Ljubljana) 26 (1): 562.

Lovrenčak, F. 1989: The upper forest line in the Julian Alps. Biogeographia (Bologna) 13 (1987): 113118.

Lovrenčak, F. 2007: Zgornja gozdna meja slovenskih Alp, visokih kraških planot in Prokletij. Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 217 pp.

Marek, R. 1910: Waldgrenzstudien in den österreichischen Alpen. Dr. A. Petermanns Mitteilungen aus Justus Perthes’ Geographischer Anstalt. Heft. 168, pp. 1102 + 4 Graphs and map, Justus Perthes, Gotha.

Maarel, van der E. 1979: Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio 39 (2): 97–114.

Maarel, van der E. & Franklin, J. 2013: Vegetation Ecology. 2nd Edition. Wiley-Blackwell. 572 pp.

Marenče, M. 2003: Gozdni rezervati v Triglavskem narodnem parku. Triglavski razgledi (Bled) 7 (11): 124.

Marinček, L. 1980: Subalpsko bukovje Škofjeloškega pogorja. Loški razgledi (Škofja Loka= 27: 182192.

Marinček, L. 1987: Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana, 153 pp.

Marinček, L., 1996: Subalpine Buchenwälder in den Westlichen Dinariden. Atti del 24o Simposio della Societa Estalpino-Dinarica di Fitosociologia.  Ann. Mus. Civ. Rovereto. Sez.: Arch., St., Sc. nat. Suppl. II, vol. 11 (1995), pp. 197208.

Marinček, L., Mucina, L., Zupančič, M., Poldini, L., Dakskobler, I. & Accetto, M. 1993: Nomenklatorische Revision der illyrischen Buchenwälder (Verband Aremonio-Fagion). Studia Geobotanica (Trieste) 12 (1992): 121135.

Marinček, L., Poldini, L. & Zupančič, M. 1989: Beitrag zur Kenntniss der Gesellschaft Anemono-Fagetum. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 30 (1): 364.

Marinček, L. & Čarni, A. 2010: Altimontanski bukovi gozdovi podzveze Saxifrago-Fagenion (Aremonio-Fagion). Scopolia (Ljubljana) 69: 1107.

Martinčič, A. 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 2 (1): 91–166.

Martinčič, A. 2011: Annotated Checklist of Slovenian Liverworts (Marchanthiophyta) and Hornworts (Anthocerotophyta). Scopolia (Ljubljana) 72: 1–38.

Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K. & Surina, B. 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 967 pp.

Mlinšek, D., Accetto, M., Anko, B., Piskernik, M. Robič, D., Smolej, I. & Zupančič, M. 1980: Gozdni rezervati v Sloveniji. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 414 pp.

Novosel, J. 1974: Gozdne združbe G.e. Tržič. Biro za gozdarsko načrtovanje Ljubljana, Elaborat.

Oksanen, J., Blanchet, F. G., Friendly, M., Kindt, R., Legendre, P., McGlinn, D., Minchin, P. R., O'Hara, R. B., Simpson, G. L., Solymos, P., Stevens, M. H. H., Szoecs, E. & Wagner, H. 2017: vegan: Community Ecology Package. R package version 2.4-4. https://CRAN.R-project.org/package=vegan

Podani, J. 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User's Manual, Budapest, 53 pp.

Pogačnik, N. & Prosen M. 1998: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 56 (10): 443459.

Poldini, L. & Nardini, S. 1993: Boschi di forra, faggete e abieteti in Friuli. Studia Geobotanica (Trieste) 13: 215298.

R Core Team 2017: R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. URL https://www.R-project.org/.

Robič, D. 1998: Gorski gozd v Sloveniji, poizkus opredelitve in nekatere posebnosti ravnanja z njim. In: J. Diaci (ed.): Gorski gozd. Zbornik referatov. 19. gozdarski študijski dnevi, Logarska dolina 26. - 27. 3. 1998, pp. 116, Ljubljana.

Seliškar, T., Vreš, B. & Seliškar, A. 2003: FloVegSi 2.0. Fauna, Flora, Vegetation and Paleovegetation of Slovenia. Computer programme for arranging and analysis of biological data. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.

Suppan, U., Prügger, J. & Mayrhofer, H. 2000: Catalogue of the lichenized and lichenicolous fungi of Slovenia. Bibliotheca Lichenologica 76: 1–215.

Surina, B. & M. Rakaj 2007: Subalpine beech forests with Hairy Alpenrose (Polysticho lonchitis-Fagetum rhododendretosum hirsuti subass. nova) on Mt. Snežnik (Liburnian Karst, Dinaric Mts). Hacquetia (Ljubljana) 6 (2): 195208.

Surina, B. & Dakskobler, I. 2013: Phytosociology and ecology of the Dinaric fir-beech forests (Omphalodo-Fagetum) at the north-western part of the Illyrian floral province (NW Dinaric Alps). Hacquetia 12 (1): 1185.

Stur, D. 1857: Über den Einfluss des Bodens auf die Vertheilung der Pflanzen. Sitzungsber. d. Akad. d. Wiss. Wien, Mathem.- naturw. Kl. Bd. 25 (1-2): 349-421.

Šilc, U. & Čarni, A. 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113–164.

Tregubov, V. 1957: Gozdne rastlinske združbe. In: Tregubov, V. & Čokl, M. (eds.): Prebiralni gozdovi na Snežniku. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Strokovna in znanstvena dela 4, Ljubljana. pp. 23– 65

Torelli, N. 2001: Odziv drevja na globoke in površinske poškodbe na primeru bukve (Fagus sylvatica L.) s poudarkom na nastanku in ekologiji ranitvenega lesa (»rdeče srce«) (pregled). Gozdarski vestnik 59 (2): 85–94.

Tuma, H. 1925: Naše planine. Gospodarska čitanka (ed. J. Rustja), Goriška Mohorjeva družba, Gorica. pp. 36–47.

Urbančič, M., Simončič, P., Prus, T. & Kutnar, L. 2005: Atlas gozdnih tal. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarski vestnik & Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana. 100 pp.

Vrtačnik Merčun, V. 1999: Gozdna meja v porečjih Martuljka in Belega potoka. Geografski obzornik (Ljubljana) 46 (2): 13–17.

Willner, W. 2002: Syntaxonomische Revision der südmitteleuropäischen Buchenwälder. Phytocoenologia (Berlin-Stuttgart) 32 (3): 337–453.

Willner, W. 2007a: Fagion sylvaticae Luquet 1926 1971. In: Willner, W. & Grabherr, G. (eds.): Die Wälder und Gebüsche Österreichs. Ein Bestimmungswerk mit Tabellen. 1. Textband. Spektrum Akademischer Verlag in Elsevier, Heidelberg, pp. 144–166.

Willner, W. 2007b: Saxifrago rotundifoliae-Fagetum. In: Willner, W. & Grabherr, G. (eds.): Die Wälder und Gebüsche Österreichs. Ein Bestimmungswerk mit Tabellen. 2. Tebellenband. Spektrum Akademischer Verlag in Elsevier, Heidelberg, pp. 172–176.

Wraber, M. 1970: Die obere Wald- und Baumgrenze in den slowenischen Hochgebirgen in ökologischer Betrachtung. Mittl. Ostalp.-din. Ges. f. Vegetationskunde (Obergurgl/Innsbruck) 11: 235–248.

Zukrigl, K. 1989: Die montanen Buchenwälder der Nordabdachung der Karawanken und Karnischen Alpen. Naturschutz in Kärnten 9. Amt der Kärntner Landesregierung, Klagenfurt, 114 pp.

Zupančič, M. 2012: Syntaxonomic problems of altimontane beech forests of the alliance Aremonio-Fagion in Slovenia. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 53 (1-2): 83–127.

Published
2021-02-16
How to Cite
DakskoblerI. and RozmanA. (2021) “Vegetation analysis of the subalpine beech forest on the upper forest line in the Julian Alps (NW Slovenia and NW Italy) and in the northern Dinaric Alps”, Hacquetia, 20(2), pp. 373–564. Available at: https://ojs.zrc-sazu.si/hacquetia/article/view/9077 (Accessed: 17October2021).
Section
Articles