Umetniško delovanje basista Julija Betetta v ljubljanski Operi

Tina Bohak Adam

DOI: https://doi.org/10.3986/dmd14.2.05

Povzetek

Basist Julij Betetto sodi med najpomembnejše slovenske in jugoslovanske glasbene poustvarjalce 20. stoletja, kot izjemen basist pa se je zapisal tudi v zgodovino evropske operne poustvarjalnosti. V pol stoletja trajajoči umetniški karieri je nastopil v več kot 3000 opernih predstavah ter poustvaril 175 vlog v 140 operah. Prispevek osvetljuje in nadgrajuje doslej znana védenja o Betettovem delovanju v ljubljanski Operi, kjer je kar 36 let sooblikoval operne predstave, prav tako je kot predmet razprave izpostavljen njegov pedagoški vpliv ter pomen za to ustanovo.

Ključne besede

Julij Betetto; operni pevec; basist; ljubljanska Opera

Celotno besedilo:

PDF (English)

Literatura

Adamič, Emil. “Lepa Vida”. Jutro 9, no. 284 (4 December 1928): 4.

Adamič, Emil. “‘Cosi fan tutte’ v ljubljanski operi”. Jutro 12, no. 23 (28 January 1931): 6.

Adamič, Emil. “Straussov ‘Kavalir z rožo’”. Jutro 17, no. 76 (31 March 1936): 7.

Bohak, Tina. “Nova spoznanja o življenju in delovanju pevca in pedagoga Julija Betetta (1885–1963)”. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani 19 (2013): 75–94.

Bohak, Tina. “Pedagoško udejstvovanje basista Julija Betetta na slovenskih tleh”. Glasba v šoli in vrtcu 18, no. 1/2 (2014): 35–40.

Bohak, Tina. “Pevska šola Julija Betetta”. PhD diss., Univerza v Ljubljani, 2013.

Bohak, Tina. Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, 2015.

Bohak, Tina. “Betetto, Julij”. In Novi Slovenski biografski leksikon, edited by Barbara Šterbenc Svetina, vol. 2:379–381. Ljubljana: Založba ZRC, 2017.

Cvetko, Dragotin. “Premiera ‘Prodane neveste’”. Jutro 22, no. 297 (20 December 1941): 4.

Cvetko, Ciril. Julij Betetto – umetnik, pedagog in organizator glasbenega šolstva. Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1990.

Govekar, Fran. “Kogoj Marij: ‘Črne maske’”. Slovenski narod 62, no. 104 (8 May 1929): 3.

Govekar, Fran. “Ogromen uspeh ‘Parsifala’ v Ljubljani”. Slovenski narod 66, no. 87 (15 April 1933): 3.

Govekar, Fran. “Opera ‘Gioconda’ z Betettom”. Slovenski narod 71, no. 137 (21 June 1938): 4.

Govekar, Fran. “Verdijeva ‘Aida’”. Slovenski narod 74, no. 228 (3 October 1941): 2.

Grdina, Igor. “Slovenska opera v Ljubljani”. In 110 let ljubljanske Opere, edited by Tatjana Ažman and Mateja Kostič, 7–73. Ljubljana: SNG Opera in balet, 2002.

Hrovatin, Radoslav. “Pregled dela slovenskega umetnika ob jubileju Julija Betetta”. Gledališki list, Opera 27, no. 11 (1947/1948): 167.

Hrovatin, Radoslav. “Julij Betetto – 40 let pevec”. Jutro 23, no. 275 (5 December 1943): 3.

Neubauer, Henrik. Ljubljanska Opera med drugo svetovno vojno 1941–1945. Ljubljana: self-published, 2012.

Rosiva, Adolf. “Slovenska opera”. Dom in svet 18, no. 1 (1905): 59–60.

Samec, Smiljan, ed. Slovenski gledališki leksikon. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1972.

Sivec, Jože. Dvesto leto slovenske Opere. Ljubljana: Opera in Balet SNG, 1981.

Traven, Janko. “‘Prodana nevesta’ in Slovenci”. Opera – Gledališki list, no. 9 (1954/1955): 249–258.

Ukmar, Vilko. “Mahovsky: Hlapec Jernej; Ob 40-letnici Deželnega gledališča v Ljubljani”. Slovenec 60, no. 225 (1932): 2.

Ukmar, Vilko. “G. Donizetti: ‘Lucia di Lammermoor’”. Slovenec 64, no. 99a (30 April 1936): 7.

Ukmar, Vilko. “Podoba slovenske opere (1919–1939)”. Kronika slovenskih mest 7, no. 3 (1940): 173.

Ukmar, Vilko. Srečanja z Julijem Betettom. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1961.



DOI: https://doi.org/10.3986/dmd14.2.05

Avtorske pravice (c) 2019 De musica disserenda

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

Za nemoteno delovanje spletna stran uporablja piškotek za čas trajanja seje. Po končani seje se piškotek izbriše.