Umetniško delovanje basista Julija Betetta v ljubljanski Operi
DOI:
https://doi.org/10.3986/dmd14.2.05Ključne besede:
Julij Betetto, operni pevec, basist, ljubljanska OperaPovzetek
Basist Julij Betetto sodi med najpomembnejše slovenske in jugoslovanske glasbene poustvarjalce 20. stoletja, kot izjemen basist pa se je zapisal tudi v zgodovino evropske operne poustvarjalnosti. V pol stoletja trajajoči umetniški karieri je nastopil v več kot 3000 opernih predstavah ter poustvaril 175 vlog v 140 operah. Prispevek osvetljuje in nadgrajuje doslej znana védenja o Betettovem delovanju v ljubljanski Operi, kjer je kar 36 let sooblikoval operne predstave, prav tako je kot predmet razprave izpostavljen njegov pedagoški vpliv ter pomen za to ustanovo.Prenosi
Literatura
Adamič, Emil. “Lepa Vida”. Jutro 9, no. 284 (4 December 1928): 4.
Adamič, Emil. “‘Cosi fan tutte’ v ljubljanski operi”. Jutro 12, no. 23 (28 January 1931): 6.
Adamič, Emil. “Straussov ‘Kavalir z rožo’”. Jutro 17, no. 76 (31 March 1936): 7.
Bohak, Tina. “Nova spoznanja o življenju in delovanju pevca in pedagoga Julija Betetta (1885–1963)”. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani 19 (2013): 75–94.
Bohak, Tina. “Pedagoško udejstvovanje basista Julija Betetta na slovenskih tleh”. Glasba v šoli in vrtcu 18, no. 1/2 (2014): 35–40.
Bohak, Tina. “Pevska šola Julija Betetta”. PhD diss., Univerza v Ljubljani, 2013.
Bohak, Tina. Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, 2015.
Bohak, Tina. “Betetto, Julij”. In Novi Slovenski biografski leksikon, edited by Barbara Šterbenc Svetina, vol. 2:379–381. Ljubljana: Založba ZRC, 2017.
Cvetko, Dragotin. “Premiera ‘Prodane neveste’”. Jutro 22, no. 297 (20 December 1941): 4.
Cvetko, Ciril. Julij Betetto – umetnik, pedagog in organizator glasbenega šolstva. Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1990.
Govekar, Fran. “Kogoj Marij: ‘Črne maske’”. Slovenski narod 62, no. 104 (8 May 1929): 3.
Govekar, Fran. “Ogromen uspeh ‘Parsifala’ v Ljubljani”. Slovenski narod 66, no. 87 (15 April 1933): 3.
Govekar, Fran. “Opera ‘Gioconda’ z Betettom”. Slovenski narod 71, no. 137 (21 June 1938): 4.
Govekar, Fran. “Verdijeva ‘Aida’”. Slovenski narod 74, no. 228 (3 October 1941): 2.
Grdina, Igor. “Slovenska opera v Ljubljani”. In 110 let ljubljanske Opere, edited by Tatjana Ažman and Mateja Kostič, 7–73. Ljubljana: SNG Opera in balet, 2002.
Hrovatin, Radoslav. “Pregled dela slovenskega umetnika ob jubileju Julija Betetta”. Gledališki list, Opera 27, no. 11 (1947/1948): 167.
Hrovatin, Radoslav. “Julij Betetto – 40 let pevec”. Jutro 23, no. 275 (5 December 1943): 3.
Neubauer, Henrik. Ljubljanska Opera med drugo svetovno vojno 1941–1945. Ljubljana: self-published, 2012.
Rosiva, Adolf. “Slovenska opera”. Dom in svet 18, no. 1 (1905): 59–60.
Samec, Smiljan, ed. Slovenski gledališki leksikon. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1972.
Sivec, Jože. Dvesto leto slovenske Opere. Ljubljana: Opera in Balet SNG, 1981.
Traven, Janko. “‘Prodana nevesta’ in Slovenci”. Opera – Gledališki list, no. 9 (1954/1955): 249–258.
Ukmar, Vilko. “Mahovsky: Hlapec Jernej; Ob 40-letnici Deželnega gledališča v Ljubljani”. Slovenec 60, no. 225 (1932): 2.
Ukmar, Vilko. “G. Donizetti: ‘Lucia di Lammermoor’”. Slovenec 64, no. 99a (30 April 1936): 7.
Ukmar, Vilko. “Podoba slovenske opere (1919–1939)”. Kronika slovenskih mest 7, no. 3 (1940): 173.
Ukmar, Vilko. Srečanja z Julijem Betettom. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1961.
Prenosi
Objavljeno
Verzije
- 2022-06-08 (2)
- 2018-11-28 (1)
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
