Jezik, literatura in glasba v kulturnih in političnih prizadevanjih Slovencev pred 1914
DOI:
https://doi.org/10.3986/dmd12.1.07Ključne besede:
19. stoletje, kulturni nacionalizem, politični nacionalizem, kulturna identiteta, slovenska književnost, slovenska glasbaPovzetek
Članek predstavlja prepletenost kulturnih in političnih prizadevanj Slovencev v večnarodni habsburški monarhiji pred letom 1914. Študija primera (samo)reprezentativnih podob Slovencev v literaturi in glasbi izpostavlja odnos med popularnim repertoarjem v ljudskem duhu in izvirno ustvarjalnostjo ter njegov pomen pri oblikovanju narodne identitete in kulturnega spomina.Prenosi
Literatura
Barbo, Matjaž. »'Slovenski duh'« kot poetska kategorija«. Muzikološki zbornik 29, no. 2 (1993): 33–38.
Bedina, Katarina. “Zgodovinska izhodišča identitete slovenskega glasbenega dela”. In Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi čas, edited by Dušan Nećak, 152–167. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 1997.
Bleiweis, Janez. “Razpis darila za najbolji napev”. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 14 May 1862.
Bujić, Bojan. “Weaving Historical Strands”. Journal of the Royal Association 140, no. 2 (2015): 451–467.
Bulovec, Štefka.“Prešeren v glasbi”. Muzikološki zbornik 1, no. 1 (1965): 90–116.
Cigoj Krstulović, Nataša. “Himna kot simbol naroda: premislek ob stoletnici nastanka Premrlove Zdravice”. De musica disserenda 1, no. 1–2 (2005): 11–28.
___________ Zgodovina, spomin, dediščina. Zgodovina ljubljanske Glasbene matice do konca druge svetovna vojne. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015.
Dolar, Mladen. “Slovenska nacionalna identiteta in kultura – navodila za uporabo”. In Nacionalna identiteta in kultura, edited by Neda Pagon and Mitja Čepič, 21–35. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo, 2003.
Dović, Marjan. »O kulturnih svetnikih in kanonizaciji«. Kulturni svetniki in kanonizacija. Slovenski in evropski kontekst, izvlečki simpozija, edited by Marjan Dović and Alenka Koron, 5–6. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2015.
Gelbart, Matthew. The Invention of “Folk Music” and “Art Music”. Emerging Categories from Ossian to Wagner. Cambridge: Cambridge University Press, 2007.
Izvestje Glasbene matice v Ljubljani o društvenem in šolskem letu 1897/8. Ljubljana: Glasbena matica, 1898.
Keesbacher, Friedrich. Philharmonische Gesellschaft. Ljubljana: Filharmonična družba, 1862.
Kmecl, Matjaž. “Kako so Slovenci v 19. stoletju pojmovali pomen literature za narod”. In XXVIII. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 29. 6. – 18. 7. 1992, zbornik predavanj, edited by Miran Hladnik and Darinka Počaj-Rus, 83–90. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1992.
Kozina, Pavel. “Jurij J. Fleišman, oče slovenske umetne glasbe”. Življenje in svet 4, no. 8 (1930): 209–213.
Loparnik, Borut. “Slovenska glasba in slovenska cerkev: 19. stoletje”. In Vloga Cerkve v slovenskem kulturnem razvoju 19. stoletja, edited by France Dolinar, Joža Mahnič and Peter Vodopivec, 153–173. Ljubljana: Slovenska matica, 1989.
Novak, Janez Krstnik. Figaro. Cantate zum Geburts oder Namenfeste einer Mutter, Monumenta artis musicae Sloveniae, vol. 47, edited by Aleš Nagode and Zoran Krstulović. Ljubljana: Založba ZRC ZRC SAZU, 2004.
Osolnik, Vladimir. “Nekaj besed o jeziku, književnosti in nacionalni identiteti na Slovenskem”. Anthropos 39, no. 3–4 (2007): 314–323.
Paternu, Boris. “France Prešeren in problem identitete”. In XXVIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 29. 6.– 18. 7. 1992, edited by Miran Hladnik and Darinka Počaj-Rus, 81–82. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1992.
Pogačnik, Jože. “Slovenska samobitnost v delu protestantskih piscev”. In XXVIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 29. 6.– 18. 7. 1992, edited by Miran Hladnik and Darinka Počaj-Rus, 65–80. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1992.
Pompe, Gregor. “Avtonomno in uporabno: lokalna zgodovinska dilema ali transhistorično dejstvo?”. De musica disserenda 2, no. 2 (2006): 53–64.
Pravila Glasbene Matice v Ljubljani. Ljubljana: Glasbena matica, 1872.
Radics, Peter. Frau musica in Krain. Kulturgeschichtliche Skizze. Ljubljana: Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1877.
Rakuša, Fran. Slovensko petje v preteklih dobah. Ljubljana: Narodna tiskarna, 1890.
Rijavec, Andrej. “Glasbene težnje na Slovenskem ob vstopu v 19. stoletje”. In Obdobje slovenskega narodnega preporoda. Mednarodni simpozij v Ljubljani od 28. do 30. junija 1989, edited by Matjaž Kmecl, 107–111. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut, 1991.
Rotar, Janez. “Narodnokonstitutivni pojmi začetnih obdobij slovenske narodne integracije”. In XXVIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 29. 6. – 18. 7. 1992, edited by Miran Hladnik and Darinka Počaj-Rus, 123–148. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1992.
Samson, Jim. “Nations and nationalism”. The Cambridge history of nineteenth-century music, edited by Jim Samson, 568–600. Cambridge: Cambridge University Press, 2002.
Smith, Anthony D. Nationalism and Modernism. A critical survey of recent theories of nations and nationalism. London and New York: Routledge, 1998.
Taruskin, Richard. “Nationalism”. The New Grove Dictionary of Music and Musicians, edited by Stanley Sadie, executive editor John Tyrrell, vol. 17, 2nd edition, 689–706. London: Macmillan Publishers Limited, 2001.
Tomc, Matija . “Operna sezona 1939/1940”. Dom in svet 52, no. 7 (1940): 433.
Vilfan, Sergij. “Ljubljana. Zgodovina”. Enciklopedija Slovenije, vol. 6, 220–226. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992.
Virk, Tomo. “Slovenska nacija in slovenska literatura”. Nova revija 12, no. 134/135 (1993): 254–260. (Thematic issue Slovenians and Future / Slovenci in prihodnost).
Vodopivec, Peter. Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja, 4. izdaja. Ljubljana: Modrijan, 2010.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
