Glasba in glasbeno življenje na Slovenskem v 17. stoletju

Metoda Kokole

DOI: https://doi.org/10.3986/dmd06.1.05

Povzetek

Glavna naloga prispevka je ugotavljanje stanja raziskanosti glasbe in glasbenega življenja na Slovenskem v 17. stoletju. Sorazmerno dobro so obdelane tematike kot na primer glasbeni tiski in rokopisi iz časa ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena, skladateljsko delo Isaaca Poscha, Gabriella Pulitija in Janeza Krstnika Dolarja, precej vemo o glasbenih ostalinah koprske stolnice in Akademiji ljubljanskih filharmonikov. Malo pa vemo o glasbi v manjših, a pomembnih središčih na obrobju današnje Slovenije, na primer v Mariboru in na Ptuju. Slabo raziskano je tudi glasbeno življenje v okviru redovnih in drugih verskih skupnosti, popolnoma nič pa se ne ve o pridobivanju glasbenega znanja.

Ključne besede

17. stoletje; glasba na Slovenskem; stanje raziskav

Celotno besedilo:

PDF

DOI: https://doi.org/10.3986/dmd06.1.05

Avtorske pravice (c) 2019 De musica disserenda

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

Za nemoteno delovanje spletna stran uporablja piškotek za čas trajanja seje. Po končani seje se piškotek izbriše.