O mikrolokaciji podmorskih kraških žveplenih izvirov pri Izoli: ko majhen popravek pomeni ključno spremembo

Vpliv geološke strukture na mikrolokacijo podmorskih kraških žveplenih izvirov pri Izoli (JZ Slovenija)

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.3986/ac.v52i1.11091

Ključne besede:

žveplo, kraški izviri, Jadransko podgorje, Izolska antiklinala, geološko kartiranje

Povzetek

slovenskem delu Tržaškega zaliva se v holocenskem peščeno-meljastem sedimentu, ki tvori ravno morsko dno, pojavljajo podmorski izviri v obliki lijakastih kotanj. V teh izvirih so opazni povišane temperature (do 29,6 °C) in vsebnost žvepla. Glede na njihovo lokacijo jih lahko razdelimo v tri skupine: skupina Izola (3 izviri), skupina Bele skale (2 izvira) in skupina Ronek (7 izvirov). Že predhodno so te izvire povezali z Izolsko antiklinalo, ki jo označujejo apnenčasto jedro in flišna krila, vendar natančnejše razlage niso podali. Predvidevava, da žveplene vode izvirajo iz apnenca (kraškega vodonosnika) na stratigrafski meji s flišem, in sicer v bližini obale, kjer je pokrov kvartarnih sedimentov dovolj tanek, da ga lahko izvirske vode izperejo. Glede na podatke naj bi bila os antiklinale v smeri SZ–JV in skupina Izola bi potemtakem ležala na protimorskem podaljšku osi. Takšna interpretacija torej povsem ustreza skupini Izola, preostali dve skupini pa padeta povsem izven podaljškov antiklinalne osi, zaradi česar je potrebna ponovna interpretacija. Da bi razložili mikrolokacije skupin Ronek in Bele skale, smo posneli sedimentološke značilnosti profilov flišnega zaporedja in izvedli natančno geološko kartiranje. Raziskave so pokazale, da a) se izdanki apnencev pojavljajo le na območju mesta Izola, b) dve kalciturbiditni veleplasti, ki se pojavljata v flišu, omogočata zelo natančno geološko kartiranje in c) je os Izolske antiklinale orientirana v smeri ZSZ–VJZ. Prav ta zmerna rotacija antiklinalne osi v nasprotni smeri urnega kazalca razloži mikrolokacije vseh izvirov. Skupini Ronek in Bele skale sta na južni strani, skupina Izola pa je na severni strani apnenčastega jedra Izolske antiklinale.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Allmendinger, R. W., Cardozo, N., Fisher, D., 2011, Structural geology algorithms: Vectors and tensors. Cambridge University Press, Cambridge, 302pp.

Benedik, A., Rožič, B., 2002. Hidrogeološko poročilo o rezultatih raziskav za zajem termalne vode v globokem vodonosniku na območju Izole z vrtino LIV-1. Poročilo geo-hidro d.o.o., Drenov grič, 16 pp. (in Slovenian)

Busetti, M., Volpi, V., Barison, E., Giustiniani, M., Marchi, M., Ramella, R., Wardell, N., Zanolla, C., 2010a. Meso-Cenozoic seismic stratigraphy and the tectonic setting of the Gulf of Trieste (northern Adriatic). GeoActa, SP 3: 1–14.

Busetti, M., Volpi, V., Nicolich, R., Barison, E., Romeo, R., Baradello, L., Brancatelli, G., Giustiniani, M., Marchi, M., Zanolla, C., Wardell, N., Nieto, D., Ramella, R., 2010b. Dinaric tectonic features in the Gulf of Trieste (Northern Adriatic Sea). Boll. di Geofis. Teor. ed Appl., 51: 117–128.

Cardozo, N., Allmendinger, R.W., 2013. Spherical projections with OSXStereonet. Computers & Geosciences, 51: 193 – 205. doi:10.1016/ j.cageo.2012.07.021.

Covelli, S., Fontolan, G., Faganeli, J., Ogrinc, N., 2006. Anthropogenic markers in the Holocene stratigraphic sequence of the Gulf of Trieste (northern Adriatic Sea). Mar. Geol. 230: 29–51. doi:10.1016/j.margeo.2006.03.013

Čar, J., 2018. Geostructural mapping of karstified li¬mestones. Geologija, 61/2: 133–162. DOI: 10.5474/ geologija.2018.010

Drobne, K., Ogorelec, B., Pavšič, J., Pavlovec, R., 2009. Paleocene and Eocene in south-western Slovenia. In: Pleničar, M., Ogorelec, B., Novak., M. (Eds.), The geology of Slovenia. Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, pp. 311-372.

Faganeli, J., Ogrinc, N., Walter, L. N., & Žumer, J., 2005. Geochemical characterization of the submarine spring of Izola (Gulf of Trieste, N Adriatic Sea). RMZ - Materials and Geoenvironment, 52: 35–39.

Falace, A., Kaleb, S., Orlando-Bonaca, M., Mavrič, B., Lipej, L., 2011. First contribution to the knowledge of coralline algae distribution in the Slovenian circalittoralzone (Northern Adriatic). Annales Series Historia Naturalis, 21(1): 27-40.

Jurkovšek, B., Cvetko Tešović, B., Kolar-Jurkovšek, T., 2013. Geology of Kras. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana, 205pp.

Jurkovšek, B., Biolchi, S., Furlani, S., Kolar-Jurkovšek, T., Zini, L., Jež, J., Tunis, G., Bavec, M., Cucchi, F., 2016. Geology of the Classical Karst Region (SW Slovenia–NE Italy). J. Maps, 1–12. doi:10.1080/17445647.2016.1215941

Kovač, N., Glavaš, N., Ramšak, T., Dolenec, M., Rogan Šmuc, N., 2018. Metal(oid) mobility in a hypersaline salt marsh sediment (Sečovlje Salina, northern Adriatic, Slovenia). Science of the total environment 644: 350–359.

Kramar, J., 2003. Izola: Mesto ribičev in delavcev. Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper, 629 pp. (in Slovenian)

Novak, A., Šmuc, A., Poglajen, S., Vrabec, M., 2020. Linking the high-resolution acoustic and sedimentary facies of a transgressed Late Quaternary alluvial plain (Gulf of Trieste, northern Adriatic). Mar. Geol. 419: 106061. doi:10.1016/j.margeo.2019.106061

Lapanje, A., 2006. Origin and chemical composition of thermal and thermomineral waters in Slovenia. Geologija 49(2): 347–370.

Lipej, L., Orlando-Bonaca M., Mavrič, B., 2016. Biogenic formations in the Slovenian sea. National Institute of Biology, Marine Biology Station, Piran, 206 pp.

Ogorelec, B., Mišič, M., Faganeli, J., Stegnar, P., Vrišer, B., Vukovič, A., 1987. Recentni sediment Koprskega zaliva. Geologija, 30: 87–121.

Ogorelec, B., Mišič, M., Šercelj, A., Cimerman, F., Faganeli, J., Stegnar, P., 1981. Sediment sečoveljske soline. Geologija 24: 180–216.

Ogorelec, B., Faganeli, J., Mišič, M., Čermelj, B., 1997. Reconstruction of paleoenvironment in the Bay of Koper (Gulf of Trieste, Northern Adriatic). Annales 11: 187–200.

Ogorelec, B., Mišič, M., Faganeli, J., 1991. Marine geology of the Gulf of Trieste (northern Adriatic): Sedimentological aspects. Mar. Geol., 99: 79–92. doi:10.1016/0025-3227(91)90084-H

Orlando-Bonaca, M., Mavrič, B., Lipej, L., Kaleb, S., Falace, A., 2017. Coralline algae on biogenic formations in marine waters off Slovenia (northern Adriatic Sea). Ann. Ser. Hist. Nat., 27: 89–96.

Pavlovec, R., 1985. Numulitine iz apnencev pri Izoli (SW Slovenija). (Nummulitines from limestones at Izola, Istria, W Yugoslavia). Razprave 4. razr. SAZU 26: 219–230.

Pavlovec, R., Pavšič, J., 1987. Biostratigrafija plasti z rakovicami v Istri. Geologija, 28/29: 55-68. (with English Summary)

Pavšič, J., Peckmann, J., 1996. Stratigraphy and Sedimentology of the Piran Flysch Area (Slovenia). Annales 9: 123–138.

Placer, L., 2005. Structural curiosity of the northern Istria, Geologija, 48/2: 245–251.

Placer, L., 2007. Kraški rob (landscape term): geologic section along the motorway Kozina - Koper (Capodistria). Geologija, 50/1: 29–44.

Placer, L., Košir, A., Popit, T., Šmuc, A., Juvan, G., 2004. The buzet thrust fault in istria and overturned carbonate megabeds in the Eocene flysch in the Dragonja Valley (Slovenia). Geologija, 47: 193–198. doi: 10.5474/geologija.2004.015

Placer, L., Vrabec, M., Celarc, B., 2010. The bases for understanding of the NW Dinarides and Istria Peninsula tectonics. Geologija, 53(1): 55–86.

Pleničar, M., Polšak, A., Šikić, D., 1973. Osnovna geološka karta SFRJ. 1:100.000. Tolmač za list Trst : L 33-88. (Explanatory book to the Basic Geological Map of SFRJ), Zvezni geološki zavod, Beograd.

Pleničar, M., Polšak, A., Šikić, D., 1969. Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-88, Trst. (Basic Geological Map of SFRJ), Zvezni geološki zavod, Beograd.

Romeo, R., 2009. Studio geofisico integrato ad alta risoluzione dei depositi marini e della struttura del substrato della Riviera di Miramare (Golfo di Trieste). University of Trieste.

Šušmelj, K., Žvab Rožič, P., Vreča, P., Kanduč, T., Verbovšek, T., Nagode, K., Zuliani, T., Čenčur Curk, B., Rožič, B., Čermelj, B., 2022. Hidrogeokemične in izotopske raziskave podmorskih in kopenskih izvirov pri Izoli. In: Kuhar, M. (Ed.), Raziskave s področja geodezije in geofizike 2021. University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, pp. 55-64.

Šušteršič, F., 2006. Relationships between deflector faults, collapse dolines and collector channel formation: some examples from Slovenia. International Jour¬nal of Speleology, 35: 1–12. doi: 10.5038/1827- 806X.35.1.1

Šušteršič, F., Čar, J., Šebela, S., 2001. Zbirni kanali in zaporni prelomi − Collector channels and deflector faults. Naše jame, 43: 8–22. (In Slovene, English Summary)

Trincardi, F., Argnani, A., Correggiari, A., Foglini, F., Rovere, M., Angeletti, L., Asioli, A., Campiani, E., Cattaneo, A., Gallerani, A., Piva, A., Remia, A., Ridente, D., Taviani, M., 2011a. Note illustrative della Carta Geologica dei mari italiani alla scala 1:250.000 foglio NL 33-7 Venezia.

Trincardi, F., Correggiari, A., Cattaneo, A., Remia, A., Taviani, M., Angeletti, L., Foglini, F., Campiani, E., 2011b. Carta Geologica dei mari italiani alla scala 1:250.000 foglio NL 33-7 Venezia.

Trobec, A., Busetti, M., Zgur, F., Baradello, L., Babich, A., Cova, A., Gordini, E., Romeo, R., Tomini, I., Poglajen, S., Diviacco, P., Vrabec, M., 2018. Thickness of marine Holocene sediment in the Gulf of Trieste (northern Adriatic Sea). Earth Syst. Sci. Data, 10: 1077–1092. doi:10.5194/essd-10-1077-2018

Trobec, A., Šmuc, A., Poglajen, S., Vrabec, M., 2017. Submerged and buried Pleistocene river channels in the Gulf of Trieste (Northern Adriatic Sea): Geomorphic, stratigraphic and tectonic inferences. Geomorphology, 286: 110–120. doi:10.1016/j.geomorph.2017.03.012

Vrabec, M., Busetti, M., Zgur, F., Facchin, L., Pelos, C., Romeo, R., Sormani, L., Slavec, P., Tomini, I., Visnovic, G., Žerjal, A., 2014. Refleksijske seizmične raziskave v slovenskem morju SLOMARTEC 2013. In: Kuhar, M., Čop, R., Gosar, A., Kobold, M., Kralj, P., Malačič, V., Rakovec, J., Skok, G., Stopar, B., Vreča, P. (Eds.). Raziskave s Področja Geodezije in Geofizike 2013. University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, pp. 97–101.

Vrabec, M., Rožič, B., 2014. Strukturne in sedimentološke posebnosti obalnih klifov. In: Rožič, B., Verbovšek, T., Vrabec M. (Eds.), 4. Slovenian Geological Congress, Abstracts and Field Trips, Faculty of Natural Sciences and Engineering, Ljubljana, pp. 84–91.

Žumer, J., 2004. Odkritje podmorskih termalnih izvirov pred Izolo. Geografski obzornik: časopis za geografsko vzgojo in izobraževanje, 51/2: 11–17.

Žumer, J., 2008. Podmorski kraški izviri pred Izolo. Naše jame, 47: 39-44.

Žvab Rožič, P., Verbovšek, T., Kanduč, T., Zuliani, T., Čenčur Curk, B., Šušmelj, K., Vreča, P., 2021. Hydrogeochemical and isotopic characteristics of thermal sulphur springs along the Slovenian coast. In: Inspiring groundwater : 48th IAH congress, Brussels, Belgium, 2021 : IAH2021, book of abstracts. Brussels: IAH, pp. 170-171.

Objavljeno

2023-09-18

Kako citirati

Rozic, B., & Žvab Rožič, P. (2023). O mikrolokaciji podmorskih kraških žveplenih izvirov pri Izoli: ko majhen popravek pomeni ključno spremembo: Vpliv geološke strukture na mikrolokacijo podmorskih kraških žveplenih izvirov pri Izoli (JZ Slovenija). Acta Carsologica, 52(1). https://doi.org/10.3986/ac.v52i1.11091

Številka

Rubrike

Original papers