Acta Carsologica

Od geoznamenitosti do kraških pokrajin: v spomin Robertu Gutiérrezu Domechu

Yasmani Ceballos — 2025-08-01

Zakrasevanje Keopsove piramide

Martin Knez — 2025-08-01

Izpostavljeni skalni bloki mehke karbonatne kamnine, iz katerih je piramida, razmeroma hitro pridobijo značilno obliko in skalni relief. Na zunanjih delih so bloki največkrat previsno spodjedeni. Njihov zgornji del, ki ga občasno dosegata dež in polzeča voda, prekriva skorja, ki nastane z raztapljanjem kamnine in hitro rekristalizacijo ter skalo ščiti pred vetrom in šibkim raztapljanjem. Razčlenjen je z vdolbinicami, katerih površina je pogosto gola in zato izpostavljena vetrni eroziji, kar omogoča njihovo rast. V spodnjem delu, kjer je skala gola, v večini primerov povsem prevladujejo skalne oblike, ki jih dolbe vetrna erozija, torej večje vdolbine in žlebovi. Tanka skorja, ki občasno prekrije njihovo površino, se hitro lušči. Sklepamo na hitro zakrasevanje in razpadanje skalnih blokov.

Vpogled v paleookolje in neotektonske procese na podlagi pliocenskega fosilnega zapisa iz jame Velika Pasica, Slovenija: pomen za razvoj kraškega sistema

Nadja Zupan Hajna — 2025-08-01

Jama Velika Pasica, ki leži na kraški planoti na nadmorski višini 665 metrov, nudi edinstven zapis paleontoloških, speleoloških in tektonskih dogajanj. Jama, pretežno zapolnjena z alogenimi sedimenti in sigami, vsebuje fosilne ostanke vodnega jamskega nevretenčarja Marifugia cavatica ter kopenskih malih sesalcev, značilnih za zgodnji pliocen (biocona MN15–16). Paleontološke analize kažejo, da so sedimenti stari približno 4 milijone let, medtem ko U/Th datacije na njih odložene sige kažejo na odlaganje pred približno 410 ± 21 tisoč leti (ka). Ti rezultatinakazujejo, da so v jami pred tektonskim dvigom in pogrezanjem bazena prevladovali mirni freatični pogoji, kar dokazuje prisotnost M. cavatica. Študija izpostavlja dinamično
prepletanje neotektonskih procesov, razvoja kraškega sistema in sprememb v biotski raznovrstnosti. Z združevanjem spoznanj iz speleobiologije, geomorfologije in biostratigrafije prispeva dragocena spoznanja o okoljski zgodovini severnih Dinaridov ter o vplivu geoloških procesov na kraške ekosisteme.

Modeliranje pretoka vode in prenosa za presojo vpliva geometrije podpovršinskih plasti na ranljivost alpskokraškega vodonosnika

Barbara Fleck — 2025-08-01

Kraška območja so zelo dovzetna za onesnaženje zaradi hitrega napajanja in pretoka, kar omogoča njihova heterogena struktura z neznanimi omrežji kanalov, ki so del matrike z nizko prevodnostjo. Za zagotavljanje ustreznega varstva virov pitne vode so bile uporabljene metode proučevanja ranljivosti. Vendar večina študij, ki proučuje ranljivost kraških vodonosnikov, to obravnava kot časovno konstantno vrednost in kot prostor v posebnih hidroloških razmerah, kar je prevelika poenostavitev realnega stanja. V tem članku so bile z diskretnim numeričnim modeliranjem s programom MODFLOW 6 proučene lastnosti alpskokraškega sistema, za katerega je značilen hiter pretok vode po navpičnih jaških. Oblikovanih je bilo šest numeričnih modelov, katerih cilj je predstaviti preproste običajne geometrijske konfiguracije, ki jih najdemo v sistemih alpskega krasa. Ti modeli simulirajo, kako geometrija vodonosnika in značilnosti napajanja vplivajo na pretok in prenos na iztoku. Rezultati potrjujejo, da je prihod sledila v izvir močno odvisen od geometrije kanalov in značilnosti napajanja. To dokazuje, da ranljivosti kraških vodonosnikov ni mogoče opredeliti kot konstantno vrednost, temveč jo je treba proučevati specifično glede na prostorsko-časovne razmere.

Značilnosti in pomen zavarovanih kraških izvirov na južnem gorskem območju Albanije

Ermira Jashiku — 2025-08-01

Kraški pojavi v Albaniji pokrivajo 6.750 kilometrov² ali 24 % ozemlja države. V državi je 110 kraških izvirov z iztoki, večjimi od 100 litrov na sekundo. Med njimi izstopa izvir Bistrica, ki je največji izvir, njegov povprečni iztok pa je 18,4 metra3 na sekundo. Ta študija se osredotoča na južno gorsko območje Albanije, ki je znano po pomembnih kraških vodnih virih. Na tem območju je 12 kraških izvirov zavarovanih zaradi njihove bistvene naravne, znanstvene, izobraževalne, estetske in gospodarske vrednosti. Cilj te raziskave je izvesti geoinformacijsko analizo in oceno teh zavarovanih kraških virov. V ta namen smo zbrali obsežno literaturo o zavarovanih izvirih in razpoložljive podatke o zavarovanih izvirih na proučevanem območju, te smo analizirali s programom ArcGIS 10.1 in tako pridobili geografske informacije o teh virih. Te geografske informacije vključujejo širok nabor geografskih in geološko-hidrogeoloških podatkov. Naš cilj je izboljšati razumevanje in promocijo zavarovanih kraških virov na južnem gorskem območju Albanije.

Cave-PY: vtičnik QGIS za določanje jamskih nivojev na podlagi geoprostorsko opredeljenih raziskav jam

Christos Pennos — 2025-08-01

Cave-PY je vtičnik za QGIS, ki je bil razvit za določanje in analizo jamskih nivojev na podlagi geoprostorsko opredeljenih podatkov o raziskavah jam. Jamski nivoji, jamske etaže ali jamska nadstropja so subhorizontalni prehodi v kraških sistemih, ki se razvijejo na različnih višinah zaradi sprememb nivoja podlage ali litološko-strukturnih dejavnikov. Ta algoritem obdeluje podatke z vzorčevalnih mest v oblaku tako, da izračuna vodoravne razdalje med raziskovalnimi točkami na podlagi uporabniško določenih pragov naklona in parametrov polmera bližine. Vodoravni obseg je razvrščen v višinske razrede, da se opredelijo možni jamski nivoji. Uporabili smo jamo Stortuvhola na severu Norveške, ki je večnivojski sistem, v katerem smo prikazali zmožnost vtičnika, da učinkovito razkrije jamske nivoje iz podatkov raziskovalnih postaj in celotnih podatkovnih nizov raziskav jam. Izvedeni testi občutljivosti poudarjajo pomen ustrezne izbire parametrov na podlagi značilnosti zadevne raziskave. Čeprav Cave-PY zagotavlja učinkovito metodo za začetno pridobivanje jamskih nivojev, je za pravilno interpretacijo pomembno, da so rezultati potrjeni z morfološkimi merili in informacijami o raziskavah jam. Menimo, da to orodje odpravlja vrzel v metodologiji za geoprostorsko analizo jam.

Prisotnost pajka dinarske vrste rodu Mesostalita (Deeleman-Reinhold, 1971) (Arachnida: Araneae: Dysderidae) v Beneških Predalpah (SV Italija)

Giacomo Canciani — 2025-08-01

Mesostalita je rod lovskih pajkov (Arachnida: Araneae: Dysderidae), trenutno so opisane tri vrste: M. nocturna, M. kratochvili in M. comottii. To so jamske vrste, endemične za Dinarsko gorovje. Proučeno je bilo območje razširjenosti pajkov tega rodu s poudarkom na objavljenih najdiščih. Natančneje, prisotnost pajkov rodu Mesostalita v Beneških Predalpah (SV Italija) je bila raziskana s proučevanjem prejšnjih poročil z navedenega območja. Poročamo o novem najdišču v jami Foran di Landri, ki pomeni četrto znano najdišče pajkov tega rodu na navedenem območju. Navedeni so kratek opis in nekaj fotografij samice, najdene v jami. Po tej ugotovitvi je treba območje razširjenosti pajkov tega rodu razširiti proti severu in vanj vključiti Beneške Predalpe na drugi strani Soče (to za mnoga jamska bitja pomeni biogeografsko oviro), nasproti Dinarskega gorovja. Tako so pajki rodu Mesostalita eni redkih troglobiontov med pajki severozahodnih dinarskih rodov, ki živijo na obeh straneh reke. Potrebni so še nadaljnje vzorčenje v jamah na navedenem območju (da bi našli vsaj še samca) in molekularne analize za razjasnitev pravilnega, specifičnega statusa osebkov, ki živijo v Beneških Predalpah, in njihovih filogenetskih odnosov znotraj rodu.

Jamski netopirji, ki prenašajo na antibiotike odporno salmonelo spp. Bakterije, ki ogrožajo javno zdravje v West Nusa Tenggara, Indonezija

Alfiana Laili Dwi Agustin — 2025-08-01

Salmonella spp. je bakterija, ki se lahko prenaša med ljudmi in netopirji z iztrebki, hrano in kontaminacijo vode v okolju, kar povzroča bolezni, ki se prenašajo s hrano. Ta bakterijska okužba bo bolj nevarna, če bakterije postanejo odporne na antibiotike. Netopirji so divje živali, ki lahko širijo odporne mikrobe v človeško okolje, ker so njihovi habitati tam, kjer živijo, krma pa se krči, zaradi česar se netopirji selijo iz svojega naravnega habitata v človeško okolje. Netopirji nikoli ne dobijo antibiotikov, vendar se lahko okužijo z bakterijami, ki so bile odporne na antibiotike, ker so v tesnem stiku z ljudmi, živalmi in okoljem. Ko iščejo hrano in pijačo, so okuženi z odpornimi bakterijami. Naše raziskave se osredotočajo na odkrivanje odpornosti, ki obstaja pri Salmonella spp. netopirjev v jamah, ker lahko ogrozi javno zdravje. Na ustju jame med 16. in 22. uro postavljamo zgrešeno mrežo, občasno jo kontroliramo. Če je netopir ujet, ga pobrišemo s sterilno vatirano palčko in nato pregledamo za barvanje po Gramu in biokemično za identifikacijo bakterij. Salmonella spp. izolate so ocenili glede občutljivosti na antibiotike s tetraciklinom, azitromicinom, cefotaksimom, amoksicilinom, gentamicinom, sulfametoksazolom/trimetoprimom in ciprofloksacinom. Uspešno smo izolirali devet bakterij Salmonella spp. Rezultati testa občutljivosti so pokazali, da so Salmonella spp. bakterije jamskih netopirjev v West Nusa Tenggara v Indoneziji so bile odporne na antibiotike azitromicin 77,7 %, amoksicilin 22,2 % in tetraciklin 11,1 %.

Intervju s profesorjem Jurijem Kunavrom

Janez Mulec — 2025-08-01

Profesor Jurij Kunaver je priznani geograf in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Njegove pionirske raziskave glaciokrasa v Zgornjem Posočju so ga uveljavile kot vodilnega strokovnjaka na področju geomorfologije visokogorskega krasa. Pomembno je prispeval k razumevanju razvoja gorskih pokraji, pri čemer je s svojim izrazito interdisciplinarnim pristopom uspešno povezoval geomorfologijo z okoljskimi znanostmi in izobraževanjem. Kot predavatelj in mentor je oblikoval številne generacije študentov. Bil je osrednja osebnost v slovenskih geografskih organizacijah, med drugim predsednik Društva geografov Slovenije ter soustanovitelj Društva učiteljev geografije in Geomorfološkega društva Slovenije. Organiziral je več deset domačih in mednarodnih strokovnih srečanj in konferenc ter urejal številne znanstvene in izobraževalne publikacije.

V središču njegove akademske poti so bila terenska raziskovanja, geomorfološko kartiranje in razvoj inovativnih metod poučevanja. Poleg znanstvenega dela je bil tudi predan raziskovalec jam in gora, svojo strast do narave pa je uspešno prenašal tako v raziskave kot na sodelavce in študente.

Profesor Kunaver je prepričan zagovornik vseživljenjskega učenja in ostaja dejaven tudi po zaključku formalne kariere. Njegova bogata zapuščina vključuje pomembne prispevke k razvoju geomorfoloških študij, geografskega izobraževanja ter vključevanja javnosti v varstvo okolja. Posebej velja izpostaviti njegov vpliv na posodabljanje turističnih informacij, zlasti s področja naravne dediščine Zgornjega Posočja.

Poklon Wolfgangu Dreybrodtu (1939-2025)

Franci Gabrovšek — 2025-08-01

Posvetilo nedavno preminulemu prof. Wolfgangu Dreybrodtu — fiziku in krasoslovcu — katerega pionirsko delo je obogatilo naše razumevanje osnovnih kraških procesov.