Acta Carsologica

Nastanek klastičnih sedimentov v jami Atl v gorovju Sierra Zongolica, Veracruz, Mehika, in njihova povezava s pokritostjo tal

Tue, 16 Dec 2025 00:00:00 +0100

Alohtoni jamski sedimenti vsebujejo pomembne paleontološke in arheološke zapise ter kazalnike nedavnih ekoloških procesov. Za pravilno razlago teh zapisov je treba poznati vire sedimentov in procese odlaganja, zlasti medsebojno povezanost vertikalnega in lateralnega prenosa sedimentov. V primerjavi z nižinskim krasom je znanje o tropskih gorskih kraških geosistemih precej skromno. Da bi izsledili izvor in poti prenosa sedimentov, so avtorji raziskali jamo Atl v gorovju Sierra Zongolica v Veracruzu v Mehiki. Na podlagi terenskih raziskav in kartiranja so ugotovili, da ima jama dve horizontalni stopnji, ki predstavljata freatične kanale in starodavne stopnje stabilnosti, ter da je na vhodu epigenetska jama s točko napajanja, njen vir pa je potok. Primerjalna študija profilov površinske prsti in diamiktitnega faciesa usedlin na jamskem dnu je vključevala terenski morfološki opis, mikromorfološka opazovanja, analizo velikosti delcev, kolorimetrijo, analizo kemične sestave z XRF in identifikacijo glinenih mineralov z XRD. Iz rezultatov je razvidno, da so jamski nanosi bolj podobni mladim aluvialnim in koluvialnim tlom v bližini vhoda kot pa tlom Terra Rossa v zrelem stadiju, ki so se razvila nad apnenčasto formacijo, v kateri je jama. To dokazuje prevladujočo vlogo lateralnega aluvialnega prenosa z visokointenzivnimi dogodki pri oblikovanju jamskega diamikta z zelo majhnim prispevkom vertikalne erozije tal Terra Rossa. Glavna izvorna kamnina aluvialnih in koluvialnih materialov, ki tvorijo nanose v jami, so siliciklastični sedimenti formacije Necoxtla, tla Terra Rossa pa so nastala iz tefre vulkana Orizaba. Visoke vrednosti kemijskega indeksa sprememb in visoka vsebnost gline s prevladujočim kaolinitom kažejo na večji vremenski vpliv tal Terra Rossa v primerjavi z drugimi proučenimi površinskimi in podzemnimi materiali.

Dejavniki, ki vplivajo na podzemno vodo in njeno kroženje v kraškem masivu Mali me Gropa v osrednji Albaniji

Tue, 16 Dec 2025 00:00:00 +0100

V Albaniji je 23 karbonatnih kraških območij s skupno površino 6.440 km² ali 24 % ozemlja države. Kraški vodonosniki so najbogatejši v državi, s kraško vodo pa se oskrbuje približno 80 % prebivalcev mest. Eden izmed najzanimivejših kraških masivov v Albaniji se imenuje Mali me Gropa s skupno površino 157 km². Ta je jedro tega članka. Čeprav je ta masiv z izjemnim razvojem površinskih kraških oblik (kraške jame, vrtače, požiralniki) ter z velikimi in visoko kakovostnimi viri podzemne vode pritegnil pozornost, še ni bil predmet celovite raziskave. V tem članku so prvič povzeti rezultati kombinacije specializiranih študij, kot so geomorfološka karakterizacija, analiza dolgoročnih opazovanj režima podzemne vode v povezavi z meteorološkimi podatki, študije vodnega ravnovesja z uporabo nedavno razvitega programa WaterbalANce, ocena kakovosti podzemne vode in njene spremenljivosti, določitev hitrosti toka podzemne vode s poskusom z umetnim sledilom ter uporaba hidrokemičnih podatkov in podatkov o iztoku podzemne vode, za določitev vzorcev toka podzemne vode in občutljivosti izvirske vode na onesnaženje. Rezultati raziskav, izvedenih z več metodami in na kraškem masivu Mali me Gropa bodo podlaga za prihodnje raziskave številnih karbonatnih kraških območij v Albaniji. Zadnji pomembni cilj tega članka je ozaveščanje javnosti o ranljivosti kraških voda in nujnosti zaščite povezanega ekosistema, zlasti zdaj, ko je kraški masiv Mali me Gropa v središču pozornosti zaradi razvoja turizma.

Značilnosti in vzroki za prekinitev pretoka kraškega izvira Iskrets (Zahodni Balkan, Bolgarija)

Tue, 16 Dec 2025 00:00:00 +0100

Izvir Iskrets je eden najpomembnejših kraških izvirov v Bolgariji. Posebnost tega izvira so neenakomerna in nenadna zmanjšanja pretoka po nekaterih potresih, lahko pa tudi kot posledica razmer, povezanih z napajanjem. Namen te študije je postaviti razumno hipotezo o vzrokih za prekinitve pretoka. Glavna značilnost kraškega sistema Iskrets je, da v nenasičenem območju prevladuje tok vode s prosto gladino in velikim razponom hitrosti. To ustvarja pogoje za znatno erozijo, transport in ponovno odlaganje fluvialnih jamskih sedimentov. Posledično se na območjih, kjer pride do močnega zmanjšanja hitrosti vode, usedajo večje količine sedimenta, ki lahko zapolnijo celoten presek kraškega kanala in povzročijo začasno prekinitev pretoka izvira. Domnevamo, da se primeren odsek, kjer se to zgodi, nahaja v bližini izvira. Najverjetneje je glavni razlog za premik jamskih sedimentov utekočinjanje tal zaradi potresnega vpliva. Ugotovili smo, da je trajanje prekinitve pretoka daljše pri nizkih pretokih izvira.

Zmanjšana kakovost tal zaradi obdelave apnenčastih tal na subtropskem kitajskem kraškem območju

Mengxia Zhou, Hui Yang, Cheng Zhang, Jianhua Cao, Degen Zhu — Tue, 16 Dec 2025 00:00:00 +0100

Obdelovalne prakse pomembno vplivajo na funkcionalnost in kakovost tal, ob tem pa vplivi različno dolgega trajanja obdelovanja v občutljivih kraških ekosistemih na jugozahodu Kitajske še vedno niso ustrezno opredeljeni. Avtorji so v tej raziskavi uporabili pristop kronološkega zaporedja ter na njegovi podlagi proučili spremembe v kakovosti kmetijskih tal in opredelili njihove ključne dejavnike. Izbrali in vzorčili so pet stopenj rabe zemljišč: naravni gozdni rezervat kot referenco, nedavno požgano zemljišče (0 a) in obdelovalna zemljišča, ki so se obdelovala 1, 5, 15 in 30 let (1 a, 5 a, 15 a, 30 a) na subtropskem kraškem območju na jugozahodu Kitajske. Z uporabo metod celotnega podatkovnega niza in minimalnega podatkovnega niza so oblikovali indeks kakovosti tal. Iz analize glavnih komponent je razvidno, da so kalcij, vsebnost mulja in silicij ključni kazalniki v minimalnem podatkovnem nizu. Na podlagi ocen celotnega podatkovnega niza in minimalnega podatkovnega niza je opazno postopno upadanje indeksa kakovosti tal, ob tem pa se podaljšuje trajanje obdelovanja po praksah sekanja in požiganja (R² = 0,67 – indeks kakovosti tal, izpeljan iz celotnega in minimalnega podatkovnega niza), kar kaže, da kmetijske dejavnosti pomembno spreminjajo fizikalno-kemijske lastnosti tal in povzročajo njihovo degradacijo. Ugotovljeno zmanjšanje kakovosti tal je mogoče razložiti z dvema glavnima razlogoma: (1) izčrpavanje matrice, ki tvori tla, na plitvih kraških območjih in (2) pospešena izguba v kislini netopnih ostankov zaradi okrepljenega vpliva vremenskih razmer ob obdelavi tal. Te ugotovitve kažejo na veliko ranljivost kraških tal ob dolgotrajnem kmetovanju, pri čemer omejena količina pedogenih materialov in intenzivno kemično preperevanje skupaj kakovost še poslabšujeta. Ta raziskava zagotavlja ključna spoznanja za pripravo trajnostnih strategij upravljanja zemljišč na kraških območjih ter poudarja pomen praks, s katerimi se ohranja rodovitnost tal, zmanjšuje izguba ostankov in se ohranjajo bistvene ekosistemske storitve. Glede na to, da model minimalnega podatkovnega niza pojasnjuje 67 % variance indeksa kakovosti tal, izpeljanega iz celotnega podatkovnega niza, je to učinkovito in praktično orodje za spremljanje kakovosti tal na občutljivih kraških območjih ter podpira trajnostno načrtovanje rabe zemljišč, ki temelji na dokazih.

Dinamika CO2 in temperature med vrhuncem turistične sezone v Lepih jamah (Postojnska jama, Slovenija)

Tue, 16 Dec 2025 00:00:00 +0100

V članku obravnavamo meritve koncentracije CO₂ in temperature zraka med vrhuncem turistične sezone leta 2017 v Lepih jamah – razmeroma slabo prezračenem rovu Postojnske jame, skozi katerega je dnevno prehajalo med 5500 in 6500 obiskovalcev. Oba parametra kažeta izrazita dnevna nihanja, ki so večinoma posledica prisotnosti obiskovalcev. Analiziramo tudi vpliv dodatnega prezračevanja z odprtjem umetnega tunela, ki povezuje Postojnsko jamo s Črno jamo. Ta ukrep učinkovito preprečuje prekomerno kopičenje CO₂ ob dneh, ko bi bile zaradi zunanjih vremenskih razmer in velikega števila obiskovalcev sicer pričakovane visoke koncentracije, a je z vidika vpliva na klimo Črne jame nesprejemljiv. Čeprav sta koncentracija CO₂ in temperatura medsebojno povezana, se krivulji njunega naraščanja in upadanja pomembno razlikujeta. Temperatura se ob prihodu obiskovalcev hitro zviša, njen upad po zaključku obiskov pa je počasnejši kot pri CO₂. Zakasnitev pripisujemo izmenjavi toplote z jamskimi stenami – toplota, ki jo oddajajo obiskovalci, se čez dan shranjuje v stenah in ponoči prehaja nazaj v jamo.

Intervju s profesorjem Iro Sasowskim: krasoslovje je sestavni del geoznanosti

Janez Mulec — Tue, 16 Dec 2025 00:00:00 +0100

Professor Ira Sasowsky is Professor of Geosciences at the University of Akron, USA, who has made many outstanding scientific contributions to the karstological community in karst hydrogeology, geomorphology, geochemistry and dating. He completed his undergraduate studies in geology at the University of Delaware and defended his doctoral thesis at Pennsylvania State University. He is known by his colleagues and students for his broad knowledge and experience gained during his extensive field work early in his career in oil fields and later in various parts of the world (Brazil, Croatia, Italy, Slovenia, Spain, USA). His research focuses on groundwater flow in carbonate aquifers, sediment transport and palaeomagnetic dating of cave deposits. He has authored numerous scientific papers and book chapters, edited several scholarly volumes and mentored many undergraduate and graduate students. He has received many honours, to name just few of them: Outstanding Teacher Award (Eastern Section American Association of Petroleum Geologists), Science Award (National Speleological Society), Distinguished Service Award (Geological Society of America, Hydrogeology Division), Presidential Citation (Association of Environmental and Engineering Geologists), and Service Recognition Award (Karst Waters Institute). Prof Sasowsky is active in many geoscience professional organisations in the USA and abroad.

UNESCO razglasil Mednarodni dan jam in krasa: pomemben korak k njihovi globalni prepoznavnosti

Nadja Zupan Hajna — Tue, 16 Dec 2025 00:00:00 +0100

Razglasitev 13. septembra za Mednarodni dan jam in krasa (IDCK) s strani Generalne konference UNESCO v Samarkandu 12. novembra 2025 predstavlja zgodovinski dosežek za mednarodno skupnost, ki se ukvarja z jamami in krasom. Pobuda, ki jo je predložila Republika Slovenija na predlog Mednarodne zveze za speleologijo (UIS), je bila uresničena v tesnem sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO, Ministrstvom za naravne vire in prostorsko načrtovanje Republike Slovenije, Stalnim predstavništvom Slovenije pri UNESCO in Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni.