Acta Carsologica

Razvoj jam na Katarskem polotoku: vpogled v njihov nastanek in povezane geološke nevarnosti

Mon, 17 Aug 2026 00:00:00 +0200

Geologija države Katar je zaznamovana z obsežnimi območji karbonatnih kamnin na površini in evaporitnih kamnin v plitvi globini ter številnimi kraškimi pojavi (globeli, jame), razpršenimi po vsej državi, ki lahko ustvarjajo izzive pri urejanju zemljišč ali gradnji infrastrukture. Katarska vlada je ugotovila, da je treba za zmanjšanje tega tveganja izboljšati zdajšnje geografske podatkovne zbirke ter geološke in hidrogeološke karte. V tem okviru je bila izvedena temeljita ocena kraških geoloških nevarnosti, vključno z raziskavo kraških značilnosti, geološko študijo zakrasevanja in oceno s krasom povezanega pogrezanja tal. Iz glavnih ugotovitev sta razvidni dve vrsti jam: ene ustrezajo plitvim podzemnim jamam, ki so nastale z raztapljanjem in so se v preteklosti razvile v freatičnih razmerah, pozneje pa so bile okrnjene zaradi erozije, druge pa ustrezajo velikim jamam, katerih strop se je udrl in ki izvirajo iz globine (intrastratalni kras). Drugonavedene jame so sistematično na robu velikih globeli. V skladu z ugotovitvami proučene strokovne literature se predlaga, da so globeli in jame, nastale zaradi udrtja, del istega procesa udrtja/ugrezanja, ki ga povzroča izguba materiala v globini (npr. raztapljanje evaporitnih kamnin, zbitost razpadlega dolomita zaradi vremenskih vplivov ali postopno sesedanje združenih reliktnih jam). Da bi med velikim številom globeli, kartiranih z uporabo najnovejšega (2017) podatkovnega niza LiDAR DTM, izločili kraške globeli, nastale zaradi udrtja, se postavlja hipoteza, da imajo te kraške globeli enake geometrijske značilnosti (širino, dolžino, površino, globino) kot tiste redke, v katerih je jama, katere strop se je udrl. Na podlagi tega je bilo opredeljenih in kartiranih 3.537 kraških globeli, razpršenih po celotnem Katarskem polotoku. Trenutno se zdi, da so ti kraški pojavi večinoma neaktivni in so torej posledica geoklimatskih razmer, ki so bile ugodnejše za zakrasevanje. V zdajšnjih geoklimatskih razmerah se zdi, da je geološka nevarnost zaradi kraškega pogrezanja na splošno majhna, saj so jame posledica preteklega dogajanja, potekajoči procesi zakrasevanja pa so majhni. Vendar je ta geološka nevarnost na prostranem ozemlju, zato morajo vsi prihodnji projekti prostorskega razvoja vključevati načrte in strategije, ki upoštevajo zakrasele kamnine v podzemlju in zagotavljajo, da se kraški pojavi ne bodo zaradi človeških aktivnosti znova aktivirali.

700 m dolga psevdokraška jama v apnenčastem peščenjaku v notranjosti dolomitne kraške jame (Dachstein, vzhodne Alpe)

Lukas Plan, Robert Seebacher, Veronika Koukal, Susanne Gier — Mon, 17 Aug 2026 00:00:00 +0200

Jama Südwandhöhle, ki je v kraškem masivu Dachstein, je 12 km dolg jamski sistem. Nastala je predvsem v dolomitu (formacija Wetterstein iz srednjega triasa), kar je v Severnih apneniških Alpah redek pojav. Jama je globoka 509 m, njena posebnost pa so 1,5 km obsežna krovnina in ogromni prečni hodniki, ki merijo do 250 m². V oddaljenih predelih je 0,7 km dolg rov, ki je skoraj v celoti izoblikovan v litificiranih klastičnih jamskih sedimentih. Iz okolice je razvidno, da se je ta razmeroma majhen rov (prerez: 0,5 do 2 m²) oblikoval kot nadaljevanje velikega paleofreatičnega hodnika. Stene in stropi rova so iz dobro litificiranega peščenjaka, na katerem so pogosto vidne erozijske značilnosti. Elementi peščenjaka so iz kalcita, delno nastalega z dedolomitizacijo, ter nekaj kremena, majhnih količin dolomita in železovega hidroksida, razvrščajo pa se kot nečisti dolomitni kalkarenit. Cement je kalcit, kar pomeni, da je skupna vsebnost kalcita v analiziranih zbruzkih 40–70 %. Nenavadno je, da se rov ne vije ob stropu hodnika, kot je to običajno v številnih jamah, ampak je razvit znotraj sedimenta. Ker v apnenčastem peščenjaku ni nobenih struktur niti aktivne tektonike, ki bi lahko delovale kot začetne razpoke, je nastanek protokanala težko pojasniti. Ena izmed možnih razlag je, da je porna voda iz okoliške dolomitne matične kamnine zacementirala pesek, pri čemer so nekateri deli v notranjosti manj litificirani ali se sploh niso sprijeli. Voda, ki je tekla skozi ta porozni pesek, je še dodatno povečala poroznost, izplavila netopna kamninska zrna ter ustvarila rov, pri čemer je s tokom, ki je nosil pesek, erodirala stene vodnega kanala. Zaradi vsebnosti karbonatov je raztapljanje verjetno imelo le manjšo vlogo. Zato ta rov razlagamo kot psevdokraško jamo, nastalo predvsem z mehansko erozijo peščenjaka, ki se je odložil v kraški jami.

Časovni vidik dvigovanja ob periadriatskem sistemu prelomov, ki je razviden iz jamskih sedimentov

Andrej Mihevc, Philipp, Markus Fiebig — Mon, 17 Aug 2026 00:00:00 +0200

Subhorizontalne epifreatične jame so dobri morfološki kazalniki procesov poglabljanja ali dvigovanja doline, saj je na njihovi podlagi razviden položaj izvira, ki je povezan z dnom doline. V severovzhodni Sloveniji sta bila posledica transpresijske aktivnosti vzdolž periadriatskega sistema prelomov desnozmični prelom in možni dvig območij ob prelomu. Iz štirih jamskih nivojev v bližini periadriatskega sistema prelomov so razvidni procesi dvigovanja, v tem prispevku predstavljeni časovni vidiki dveh nivojev pa kažejo na pliocensko-pleistocensko zgodovino vrezovanja doline. To datiranje je v skladu z jamskimi in sedimentnimi datiranji v drugih delih severovzhodne Slovenije ter z novejšo aktivnostjo konjugiranega preloma ob liniji Salzach-Ennstal-Mariazell-Puchberg (SEMP) v Severnih apneniških Alpah. Glavne linije sistema prelomov se torej zdijo aktivne ne le v miocenu (kot so domnevali drugje), temveč vse do recentnega kvartarja.

Sezonski vpliv površinskih razmer na mikroklimo v jami: dokazi na podlagi izmenjalnega toka, ki se spreminja skladno z gostoto, v jami Samograd (Hrvaška)

Mon, 17 Aug 2026 00:00:00 +0200

Ta študija proučuje sezonsko spreminjanje mikroklime v jami Samograd (Hrvaška), ki je vadozna kraška jama s samo enim velikim vhodom, konkavnim vzdolžnim profilom in aktivnim atmosferskim medsebojnim delovanjem s površino. Od decembra 2022 do februarja 2024, tj. v dveh zimah in enem toplem letnem času, je potekalo neprekinjeno spremljanje temperature zraka s podatkovnimi zapisovalniki vzdolž profila, ki je zajemal površino, vhod in notranjost, na petih fiksnih lokacijah. Za neodvisno oceno učinkovitosti prezračevanja in potrditev mikroklimatske bimodalnosti so bile koncentracije CO₂ v zraku izmerjene s kombinacijo mesečnih točkovnih meritev vzdolž jame in neprekinjenega spremljanja z visoko časovno ločljivostjo na najnižji točki jame. Glavni cilj študije je bil ugotoviti, kako temperaturne razlike med površino in jamo vplivajo na sezonsko kroženje zraka ter ali na kroženje zraka v jami vpliva izmenjevalni tok, ki se spreminja skladno s temperaturo in gostoto. Iz rezultatov je razvidno, da v jami Samograd prevladuje izrazita bimodalna mikroklima. V hladnem letnem času negativne temperaturne razlike med površino in notranjostjo jame spodbujajo dotok hladnega, gostega zraka, zaradi česar nastane izmenjevalni tok, ki prezračuje notranjost jame, ob tem se opazno zmanjšajo koncentracije CO2. Nasprotno pa se v toplem letnem času takšno kroženje zraka ustavi, posledica česar so toplotni sloji, mikroklimatska stabilnost in zvišane ravni CO2, jama pa deluje kot učinkovit zadrževalnik hladnega zraka. Statistična analiza spremenljivosti temperature zraka, korelacij med površino in jamo ter odnosov med CO2 in temperaturo kaže, da intenzivnost prezračevanja uravnavata predvsem obseg in trajanje sezonskih temperaturnih gradientov, ne le pogostost nizkih temperatur. Kombinirani podatki o temperaturi in ravneh CO2 zagotavljajo trdno potrditev vpliva letnih časov na razmere na površju in mikroklimo v jami ter podpirajo razlago, da je jama Samograd bimodalni mikroklimatski sistem.

Preizkušanje primernosti brezkontaktnega infrardečega termometra za merjenje temperature površine sten v jamskem okolju: študija primera iz dinamične jame Císařská (Moravski kras)

Marek Lang, Jiří Faimon, Markéta Gregorová, Jindřich Štelcl, Filip Chalupka — Mon, 17 Aug 2026 00:00:00 +0200

Temperatura površine jamskih sten je pomembna, zlasti kot dejavnik, ki vpliva na kondenzacijo vode in korozijo kalcita ter pri paleoklimatskih rekonstrukcijah zunanjih letnih temperatur. Uporaba brezkontaktnega infrardečega termometra bi lahko bila alternativna metoda za spremljanje temperature površine sten v nedostopnih jamskih prehodih. Toda temperature, izmerjene s standardnim brezkontaktnim infrardečim termometrom, so pokazale večjo napako. Natančnost brezkontaktnega infrardečega termometra je bila preverjena s primerjavo s kalibriranim kontaktnim termometrom, ki je pokazal sistematično napako –8,2 ± 1,2 °C na desni steni in –8,3 ± 0,9 °C na levi steni. Kalibracija z enačbama T = 0,478 × NCT + 8,254 (desna stena) in T = 0,554 × NCT + 8,308 (leva stena) je to napako odpravila. Negotovost je bila preverjena s ponovnimi meritvami na območju kalibriranja, velikem 1,7 m² v jami, pri čemer je bila ugotovljena naključna relativna napaka v vrednosti 4,25 % za suhe stenske površine in 4,95 % za vlažne stenske površine. Čeprav je 5-odstotna relativna napaka običajna za glavne instrumentalne metode, se ta vrednost približuje meji uporabnosti za krasoslovne interpretacije.

S kalcijem obogateno namakanje v kraških tleh pospešuje dinamiko sekvestracije ogljika z rastlinami

Hui Yang, Yang Ma, Mitja Prelovšek, Jianhua Cao, Tongbin Zhu — Mon, 17 Aug 2026 00:00:00 +0200

Mineralno-organski kompleksi so ključni regulatorji sekvestracije organskega ogljika v tleh v kmetijskih ekosistemih. Kalcij (Ca) kot prevladujoči mineral v tleh ima posebej pomembno vlogo pri stabilizaciji organskega ogljika v tleh. Iz številnih študij je razvidno, da lahko kalcij poveča zaloge organskega ogljika v tleh, zlasti na kraških območjih jugozahodne Kitajske, specifični mehanizmi, ki povezujejo medsebojno delovanje kalcija in organskega ogljika v tleh s povezanimi biološkimi procesi, pa so še vedno slabo razumljeni. V tej študiji smo izvedli kontrolirani poskus v lončkih s koruzo (Zea mays L.), ki smo jo 112 dni namakali z alogeno vodo z različnimi koncentracijami Ca²⁺ (2, 54 in 108 mg L^-¹), pri čemer smo podatke spremljali v 7-dnevnih intervalih ter vključili respiracijo tal, in situ koncentracije CO₂ v tleh ter frakcije ogljika v izcedni vodi, vključno s skupnim organskim ogljikom, raztopljenim organskim ogljikom in raztopljenim anorganskim ogljikom. Iz rezultatov je razvidno, da: (1) so bile ravni respiracije tal in koncentracije CO₂ v rizosferi koruze postopno višje kot v kontrolnih tleh brez rastlinja in je bila razvidna izrazita časovna dinamika, (2) so bile koncentracije skupnega organskega ogljika, raztopljenega organskega ogljika in raztopljenega anorganskega ogljika v izcedni vodi v sistemih z rastlinjem precej višje v primerjavi z golimi tlemi, kar kaže na povečana zbiranje in preoblikovanje ogljika zaradi vpliva rastlin, (3) so se viri raztopljenega anorganskega ogljika med posameznimi obdelavami razlikovali, pri čemer je bila karbonatna kamnina prevladujoč vir v tleh, na katerih se je gojila koruza, v tleh brez rastlinja pa je bil glavni vir CO₂ iz tal oziroma ozračja. Ti rezultati kažejo, da lahko namakanje z vodo, bogato s kalcijem, v kombinaciji z rastlinsko in mikrobno aktivnostjo pomembno spremeni tokove ogljika ter poteke razpadanja karbonatnih kamnin v apnenčastih tleh zaradi vremenskih vplivov, kar omogoča mehanistični vpogled v biološko posredovane procese sekvestracije ogljika v kraških kmetijskih ekosistemih jugozahodne Kitajske.

Jama Kef El Ghar (Taza, Maroko): geološki, hidrološki, ekološki in kulturni pomen kraškega geološkega območja

Mon, 17 Aug 2026 00:00:00 +0200

Jama Kef El Ghar, ki je v regiji Taza na severovzhodu Maroka, je izjemen kraški pojav z velikim naravnim in kulturnim pomenom. Cilj te študije je opredeliti geološko raznovrstnost jame in proučiti njen pomen kot kraškega geološkega območja. Terenske raziskave in opisne analize razkrivajo dobro razvite kraške oblike, stratigrafske plasti, aktivne hidrološke sisteme ter raznovrstne jamske tvorbe, kar poudarja naravni pomen jame. Poleg tega kulturni pomen jame poudarjajo dokazi o zgodovinski človeški rabi, arheološke sledi in estetske značilnosti. Ob teh značilnostih je območje čedalje bolj ogroženo zaradi nenadzorovanega dostopa, pomanjkljive uradne zaščite in poškodovanja zaradi antropogenih aktivnosti. Na podlagi teh ugotovitev se v tej študiji predlagajo strategije ohranjanja in upravljanja, ki bodo zagotovile ohranitev celovitosti jame ter spodbudile njeno vključitev v regionalne pobude na področju geoturizma in izobraževanje javnosti. Jama Kef El Ghar je tako dragocen del kraške dediščine regije Taza in podpira pobude, katerih cilj je ustanovitev regionalnega geoparka.

360-stopinjski virtualni ogledi jam: Inovativno orodje za kataster jam in javni dostop

Mon, 17 Aug 2026 00:00:00 +0200

Nedavni tehnološki napredek je omogočil nove možnosti za zbiranje, analiziranje in izmenjavo informacij o speleoloških najdiščih. V tej študiji se proučuje združitev 360-stopinjskih sferičnih posnetkov in virtualnih ogledov za dokumentiranje petih težko dostopnih naravnih jam na območju klasičnega krasa. Te poglobljene izkušnje virtualnih ogledov so bile vključene v uradni speleološki kataster dežele Furlanija - Julijska krajina v Italiji (https://catastogrotte.regione.fvg.it/).
Avtonomna regija Furlanija - Julijska krajina je podzemne virtualne oglede uradno vključila v svoj institucionalni register jam. Ta novost ne le izboljšuje funkcionalnost katastra, ob tem tudi ustvarja precedens za to, kako se lahko tehnologije poglobljenega doživetja učinkovito uporabljajo v javnih geoloških in okoljskih podatkovnih bazah.
Analiziramo prednosti vključitve 360-stopinjskih virtualnih ogledov v regionalni jamski kataster z vidika znanstvene dokumentacije, promocije speleološke dediščine, širjenja znanja in vključevanja javnosti. Obravnavamo tudi tehnične izzive, s katerimi smo se srečali med zajemanjem podatkov in naknadno obdelavo, ter podajamo smernice in obete za prihodnost za uporabo teh tehnologij pri raziskovanju jam in digitalnem dokumentiranju.

Začetne stopnje fosilizacije žuželk v jamskih sigah

Tone Novak, Peter Kozel, Luka Gale, Ljuba Slana Novak, Katja Adam — Mon, 17 Aug 2026 00:00:00 +0200

V majhnem, opuščenem premogovniku v severovzhodni Sloveniji je območje z intenzivnim odlaganjem. Našli smo približno dvesto delno ali celoti zasiganih trupel komarja Culex pipiens s. l., nekaj ostankov suhe južine Trichocera sp., jamskega kratkokrilca rodu Atheta cf. spelaea in vešče Digitivalva pulicariae na steni. Opisujemo začetne tafonomske korake pri teh truplih in razpravljamo o verjetnih razlogih, zakaj se ostanki žuželk popolnoma razgradijo, s čimer se fosilizacija prekine.