Razkrivanje razvoja lokalnih vdolbin v žlebičih na podlagi terenskih podatkov (Visoke Ture (Totes Gebirge), Avstrija) in simulacije različnega števila kanalskih stičišč

Povzetek

Razvoj nastajajočih votlih delov glavnih kanalov v sistemih žlebičev na kanalskih stičiščih pritokov je v tej študiji razložen s simulacijo računalniške dinamike tekočin (CFD). Na terenu so bili proučeni podatki iz prečnih prerezov 505 lokalnih vdolbin z enim ali več stičišč pritočnih kanalov. Raziskana je bila sprememba razmerja med širino in globino lokalnih vdolbin glede na spremembe tako števila stičišč kot velikosti vdolbine. Pretok je bil s CFD simuliran v digitalnih modelnih kanalih, nato pa je bila pojasnjena narava nastalega vrtinčenja. Terenski podatki kažejo, da se v glavnih kanalih kanalnih sistemov na stičiščih pojavljajo lokalne vdolbine. V glavnih kanalih, kjer se v bližini drug drugega združi le nekaj pritočnih kanalov, se lokalne vdolbine sčasoma poglabljajo in najpogosteje postopno postanejo jame (globina je večja od širine), kot je razvidno iz morfometrične analize. S povečevanjem števila pritočnih kanalov se lahko lokalna vdolbina razvije v škavnico (širina je večja od globine). Na podlagi modelnega poskusa se predlaga razlaga, da več stičišč pritočnih kanalov povzroči obsežnejše vrtinčenje, ki prispeva k lateralni širitvi (razširitvi) zadevnega odseka kanala. Na velikost lokalne vdolbine v smeri toka vpliva tudi medsebojna oddaljenost stičišč pritočnih kanalov. Na terenu je opazno, da večja ko je ta razdalja, bolj so lokalne vdolbine, ki jih povzročajo posamezni pritoki,
oddaljene druga od druge. Iz modelnega poskusa je razvidno, da se to lahko zgodi, ker se intenzivno vrtinčenje, ki nastane na posameznih stičiščih, z zmanjševanjem gostote pritočnih kanalov vedno bolj razdeli v segmente.