Jezuitske bratovščine za srečno smrt na Hrvaškem

Avtorji

  • Sanja Cvetnić Odsjek za povijest umjetnosti Filozofski fakultet Sveučilište u Zagrebu I. Lučića 3 HR-10000 Zagreb

DOI:

https://doi.org/10.3986/ahas.v23i2.7335

Ključne besede:

bratovščine Bona Mors, jezuiti na Hrvaškem, vizualna dediščina bratovščin Bona Mors, tridentinski katolicizem, Miroslav Vanino

Povzetek

Ponovni razcvet teme ars moriendi v zgodnjem 17. stoletju je imel za cilj pospeševanje tridentinske bona vita, tj. zakramentalnega življenja. Pravila in program rimske bratovščine Bona Mors, ustanovljene 1648, so se kmalu razširili povsod, kjer so se jezuiti naselili. Duhovnost bratovščin za srečno smrt je postala izjemno učinkovito sredstvo jezuitskih pastoralnih prizadevanj in je globoko zaznamovala duhovno življenje in umetnostno dediščino verskih skupnosti in regij. Po jezuitskih kolegijih in rezidencah je bilo ustanovljenih osem bratovščin za srečno smrt, in sicer v Zagrebu (1653), na Reki (1656), v Varaždinu (1662), Dubrovniku (1670 ali prej), Osijeku (1703), Požegi (1704), Petrovaradinu (1713) in Beogradu (1726). Hrvaški jezuiti so bili razdeljeni v dve provinci: Dubrovnik je spadal pod rimsko provinco, medtem ko so bili vsi ostali kolegiji in rezidence del avstrijske province.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

2019-03-09

Kako citirati

Cvetnić, S. (2019). Jezuitske bratovščine za srečno smrt na Hrvaškem. Acta Historiae Artis Slovenica, 23(2). https://doi.org/10.3986/ahas.v23i2.7335

Številka

Letn. 23 Št. 2 (2018)

Rubrike

Articles

Licenca

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki