Meja kot prostor izmenjave v 18. stoletju
Naročniške mreže in stavbarska delavnica Jožefa Hueberja na Hrvaškem in v Sloveniji
DOI:
https://doi.org/10.3986/ahas.30.1.02Ključne besede:
srednja Evropa, Štajerska, Slovenija, Hrvaška, baročna arhitektura, meje, stavbarske delavnice, Jožef Hueber, umetnostni naročniki, plemstvoPovzetek
V srednji Evropi meje niso trdne ovire, ampak so precej fluidne. Gre za tesno povezan kulturni prostor intenzivne izmenjave, v katerem umetniško ustvarjanje oblikujejo gosto prepleteni medsebojni stiki in vplivi med posameznimi državami in regijami. To je še posebej vidno v dejavnostih velikih arhitekturnih, slikarskih in kiparskih delavnic v 18. stoletju, ki so imele široko mrežo sodelavcev po celotnem območju. Ključno vlogo pri hitrem in daljnosežnem prenosu umetniških rešitev so imeli tako cerkveni kot posvetni naročniki umetniških del, ki so bili močno povezani z gosto mrežo stikov, ki se je pletla tudi preko (danes nacionalnih) meja. V članku so na primeru arhitekturne delavnice Jožefa Hueberja iz Gradca (1715–1787), ki je delovala na območju dežele Štajerske v današnji Avstriji in Sloveniji ter v severozahodni Hrvaški, raziskane metode mreženja in obseg dela delavnice, kar je omogočilo rekonstrukcijo stikov med naročniki iz vrst štajerskega, madžarskega in hrvaškega plemstva.
Prenosi
Literatura
Aggházy, Mária G. “Steirische Beziehungen der ungarländischen Barockkunst.” Acta Historiae
Artium Hungarium 13, no. 4 (1967): 313–52.
Asymmetrische Kunstgeschichte? Erforschung und Vermittlung prekärer Denkmälerbestände im Kalten Krieg. Accessed January 20, 2025, https://fis.hu-berlin.de/converis/portal/detail/Project/401474931?auxfun=&lang=en_GB.
Baričević, Doris. “Barokno kiparstvo.” In Mir i dobro: Umjetničko i kulturno naslijeđe Hrvatske franjevačke provincije sv. Ćirila i Metoda, edited by Marija Mirković and Franjo Emanuel Hoško, 219–38. Zagreb: Klovićevi dvori, 2000.
Bhabha, Homi K. Die Verortung der Kultur. Stuttgart: Stauffenburg Verlag, 2000.
Biedermann, Gottfried. “Mobilität von Künstlern am Beispiel von Graz.” Historisches Jahrbuch der Stadt Graz 51 (2021): 17–37.
Born, Robert, Alena Janatková and Adam S. Labuda, eds. “Vorwort des Herausgebers.” In Die Kunsthistoriographien in Ostmitteleuropa und der nationale Diskurs: Humboldt-Schriften zur Kunst- und Bildgeschichte. Vol. 1. Berlin: Gebr. Mann Verlag, 2004.
Botica, Dubravka, and Lana Domšić. “Župna crkva sv. Nikole u Varaždinu: Prilog sakralnoj arhitekturi kasnobaroknog razdoblja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj.” Peristil 51 (2008): 29–40.
Botica, Dubravka. “Povijest istraživanja umjetnosti baroka u 20. stoljeću.” In Zbornik 4. Kongresa hrvatskih povjesničara umjetnosti, Institucije povijesti umjetnosti, edited by Ivana Mance, Martina Petrinović and Tanja Trška, 117–22. Zagreb: Društvo povjesničara umjetnosti Hrvatske; Institut za povijest umjetnosti, 2019.
Botica, Dubravka. “Župna crkva sv. Marije na Dolcu i župna crkva sv. Franje Ksaverskog: Novi prijedlozi za istraživanje korpusa sakralne arhitekture 18. stoljeća u Zagrebu i okolici.” Radovi Instituta za povijest umjetnosti 44, no. 2 (2020): 53–66.
Botica, Dubravka. “Josef Hueber (*1715, Wien - †1787, Graz): Ein Architekt zwischen Graz und Warasdin.” In Wie südosteuropäisch ist Graz? 50 Jahre Südosteuropäische Geschichte und 150
Jahre Slawistik an der Universität Graz, edited by Ulrike Tischler-Hofer, 89–102. Graz: Leykam Verlag, 2021.
Botica, Dubravka. “‘Na ukras i diku grada’: Palača Vojković-Oršić-Rauch u lokalnom I regionalnom kontekstu.” In Palača Vojković-Oršić-Rauch u Zagrebu, edited by Petar Puhmajer. Zagreb: Hrvatski restauratorski zavod, 2025 (forthcoming).
Breser, Christoph. “Das Hammerherrenhaus in Deutschfeistritz – Schloss Thinnfeld: Zwischen Plan und Wirklichkeit.” In Schloss Thinnfeld: Ein Gesamtkunstwerk des 18. Jahrhunderts, edited by Eva Klein et al., 41–71. Graz: Grazer Universitätsverlag; Leykam; Karl-Franzens-Universität Graz, 2015.
Brucher, Günter. Barockarchitektur in Österreich. Köln: DuMont Verlag, 1983.
Brucher, Günter. “Die barocke Baukunst in der Steiermark.” In Lust und Leid: Barocke Kunst – Barocker Alltag, edited by Ileane Schwarzkogler, 117–125. Graz-Trautenfels: Verlag für Sammler, 1992.
Csáky, Moritz. Das Gedächtnis der Städte: Kulturelle Verflechtungen - Wien und die urbanen Milieus in Zentraleuropa. Wien: Böhlau Verlag, 2010.
Dobronić, Lelja. Palača Hrvatskog povijesnog muzeja 1764–2004. Zagreb: Hrvatski povijesni muzej, 2004.
“Domenico dell’Allio.” Artisti ticinesi in Europa dal XIII al XIX secolo. Accessed July 14, 2025, https://artistiticinesi-ineuropa.ch/deu/dell-allio-d-deu.html.
Feichtinger, Johannes, and Heidemarie Uhl. “Stichwort Habsburg Zentraleuropa: Ein kulturwissenschaftliches Untersuchungsfeld.” In Habsburg neu denken: 30 kulturwissenschaftliche Stichworte, edited by Johannes Feichtinger and Heidemarie Uhl, 9–18. Wien: Böhlau Verlag, 2016.
Fisković, Cvito. Naši graditelji i kipari XV. i XVI. stoljeća u Dubrovniku. Zagreb: Matica hrvatska, 1947.
Heppner, Harald. “Die Steiermark und die Militärgrenze in Kroatien.” In 800 Jahre Steiermark und Österreich 1192–1992: Der Beitrag der Steiermark zu Österreichs Größe, edited by Othmar Pickl and Robert F. Hausmann, 219–21. Graz: Historische Landeskomm. f. Steiermark, 1992.
Heppner, Harald. “‘Bauboom’ und ‘Aufbruchsstimmung’: Schlagworte oder Schlüsselbegriffe zum Verständnis des 18. Jahrhunderts.” Das achtzehnte Jahrhundert und Österreich: Jahrbuch der Österreichischen Gesellschaft zur Erforschung des 18. Jahrhunderts 11 (1996): 7–12.
Horvat-Levaj, Katarina. “Utvrde i dvorci.” In Ludbreška Podravina: Umjetnička topografija Hrvatske, edited by Katarina Horvat-Levaj and Ivanka Reberski, 91–101. Zagreb: Institut za povijest umjetnosti, 1997.
Janković, Valentina. “Plemićka obitelj Vojković-Vojkffy i društveno-kulturni život Zagreba I okolice u 18. stoljeću.” PhD diss., University of Zagreb, 2013.
Kohlbach, Rochus. Steirische Baumeister: Tausendundeins Werkmann. Graz: Domverlag, 1961.
Komić Marn, Renata. “Pozabljena gradbena faza Attemsovega dvorca v Dornavi.” In Arhitekturna zgodovina. Vol. 2, edited by Renata Novak Klemenčič and Martina Malešič, 63–75. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014.
Koschatzky, Walter. “Leben, Werk und Stil des Barockbaumeisters Josef Hueber.” PhD diss., University of Graz, 1951.
Lavrič, Ana. “Načrt graškega arhitekta Josepha Hueberja za škofovsko cerkev v Gornjem Gradu.” Acta historiae artis Slovenica 5 (2000): 151–66.
Maleković, Vladimir, ed. Od svagdana do blagdana – Barok u Hrvatskoj. Zagreb: Muzej za umjetnost i obrt, 1993.
Mance, Ivana. Zèrcalo naroda: Ivan Kukuljević Sakcinski; Povijest umjetnosti i politika. Zagreb: Institut za povijest umjetnosti, 2012.
Mirković, Marija. “Graditeljstvo, slikarstvo i kiparstvo Ludbrega i okolice.” In Ludbreg, edited by Vlado Mađarić, 155–58. Ludbreg: Skupština općine, 1984.
Pluhařova-Grigienė, Eva. “Vorwort zum Special Issue, Prekare Vergangenheit? Barockforschung im ostlichen Mitteleuropa unter den Bedingungen des Sozialismus.” RIHA Journal 0211-0217. Accessed February 17, 2025, https://doi.org/10.11588/riha.2019.1.70039.
Pochat, Götz, and Briggite Wagner. Barock – regional, international. Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanst., 1993.
Prisching, Gunther. “Joseph Hueber, spätbarocker Hofbaumeister in Graz.” PhD diss., University of Graz, 1994.
Puhmajer, Petar. Barokne palače u Varaždinu. Zagreb: Art Tresor; Institut za povijest umjetnosti, 2022.
Reuther, Hans. “Des steirischen Baumeisters Joseph Huebers Weizbergkirche und die verwandten theatralisch-dekorativen Raumwirkungen im Sakralbau des süddeutschen Spätbarocks.” PhD diss., University of Erlangen, 1946.
Sapač, Igor. “Biografije arhitektov 18. stoletja na Slovenskem.” In Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem: Obdobje zrelega baroka, edited by Igor Sapač, 231–70. Ljubljana: Arhitekturni muzej Ljubljana, 2007.
Seražin, Helena. “Goriške in Gradiščanske stavbarske delavnice v 18. stoletju.” In Vita artis perennis: Ob osemdesetletnici akademika Emilijana Cevca, edited by Alenka Klemenc et al., 387–402. Ljubljana: ZRC SAZU, 2000.
Šulc, Branka. “Nagrada grada Zagreba Muzeju za umjetnost i obrt za izložbu ‘Od svagdana do blagdana - barok u Hrvatskoj’,” Informatica museologica 26, no. 1–4 (1995): 112.
Tischler-Hofer, Ulrike, ed. Wie südosteuropäisch ist Graz? 50 Jahre Südosteuropäische Geschichte und 150 Jahre Slawistik an der Universität Graz. Graz: Leykam Verlag, 2021.
Tischler Hofer, Ulrike. “Steierischer Bauherr und Mäzen im 18. Jahrhundert: Ignaz Maria I. von Attems (*1652, Laibach - †1732, Graz).” In Wie südosteuropäisch ist Graz? 50 Jahre Südosteuropäische Geschichte und 150 Jahre Slawistik an der Universität Graz, edited by Ulrike Tischler-Hofer, 61–88. Graz: Leykam Verlag, 2021.
TrArS – Tracing the Art of the Straub Family. Accessed January 20, 2025, https://www.trars.eu/.
Vidmar, Polona. Novo Celje: Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini, edited by Renata Komić Marn. Ljubljana: Založba ZRC, 2024.
Weigl, Igor. “Dvorec Dornava in druge arhitekture Jožefa Hueberja na slovenskem Štajerskem.” Dornava – Vrišerjev zbornik, edited by Marjeta Ciglenečki, 41–58. Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 2003.
Weigl, Igor. “Zidava in opremljanje dvorca Novo Celje sredi 18. stoletja.” Varstvo spomenikov 40 (2003): 73–102.
Weigl, Huberta-Alexandra, and Martin Engel, eds. Barock in Mitteleuropa: Werke, Phänomene, Analysen. Wien-Köln-Weimar: Böhlau 2007.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
