Za Mojstra kranjskega ladijskega oboka
DOI:
https://doi.org/10.3986/ahas.29.1.03Ključne besede:
gotska arhitektura, cerkev sv. Kancijana v Kranju, kamnoseški znaki, Mojster kranjskega ladijskega oboka, cerkev sv. Petra nad BegunjamiPovzetek
V letih 2021 in 2022 so bili na fasadi zvonika župnijske cerkve sv. Kancijana v Kranju izvedeni konservatorsko-restavratorski posegi. Na nekaterih od slepih trilistov je bilo odkritih skupaj devet novih kamnoseških znakov. Dva pripadata kamnoseku iz t. i. stavbarske delavnice cerkve sv. Brikcija v Naklu pri Divači. Enega od znakov lahko pripišemo mlademu Mojstru kranjskega ladijskega oboka in tako lahko potrdimo dolgo sluteno kontinuiteto med prvo in drugo kranjsko stavbarnico. Za drugega kranjskega mojstra tako lahko sklepamo, da je kamnoseško kariero začel okrog leta 1430, zadnjič pa je sodeloval pri gradnji cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki. V njegov opus lahko uvrstimo tudi cerkev sv. Petra nad Begunjami.
Prenosi
Literatura
Cevc, Emilijan. “Kranjska župna cerkev v luči stavbarniškega reda.” V 900 let Kranja: Spominski zbornik, uredil Josip Žontar, 105–27. Kranj: Občinski ljudski odbor, 1960.
Cevc, Emilijan. Slovenska umetnost. Ljubljana: Prešernova družba, 1966.
Cevc, Emilijan. Srednjeveška plastika na Slovenskem: Od začetkov do zadnje četrtine 15. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 1963.
Fister, Peter. “Kranj.” Varstvo spomenikov 13–14 (1970): 224–26.
Fister, Peter. “Kranj.” Varstvo spomenikov 17–19, št. 2 (1975): 166–68.
Höfler, Janez. Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska. Ljubljana: Viharnik, 2015. https://www.dlib.si/stream/URN=URN:NBN:SI:DOC-5TDZOJZP/2a71b563-608c-4198-99d0-456a11e7fe39/PDF.
Komelj, Ivan. “Arhitektura kranjske župne cerkve.” V 900 let Kranja: Spominski zbornik, uredil Josip Žontar, 129–36. Kranj: Občinski ljudski odbor, 1960.
Komelj, Ivan. Gotska arhitektura. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969.
Komelj, Ivan. Gotska arhitektura na Slovenskem: Razvoj stavbnih členov in cerkvenega prostora. Ljubljana: Slovenska matica, 1973.
Lavrič, Ana. “Pogodba z mojstrom Jurkom iz Loke za zidavo prezbiterija in zvonika v Crngrobu.” Razprave: Razred za zgodovinske in družbene vede 15 (1986): 135–53.
Masuch, Horst. “Steinmetzzeichen: Eine Einführung zu einer systematischen Erfassung.” Niedersächsische Denkmalpflege 14 (1992): 82–95.
Pečnik, Damjana. “Tlorisni stavbni razvoj župnijske cerkve sv. Kancijana v Kranju.” Kranjski zbornik 2000, 65–68. Kranj: Mestna občina Kranj, 2000.
Peskar, Robert. Gotska arhitektura na Goriškem: Stavbarske delavnice (1460–1530). Nova Gorica: Goriški muzej, 1999.
Peskar, Robert. “Zur Baugeschichte und dem Grundriss der Pfarrkirche des hl. Kanzian in Kranj.” V Bayern und Slowenien in der Früh- und Spätgotik: Beziehungen, Anregungen, Parallelen, uredila Janez Höfler in Jörg Träger, 115–23. Regensburg: Schnell & Steiner, 2003.
Peskar, Robert, Milan Sagadin in Andrej Šebalj. Župnijska cerkev sv. Kancijana v Kranju: Njeno obličje in pomen, uredil Robert Peskar. Ljubljana: Slovensko konservatorsko društvo, 2017.
Ržiha, Franz. “Studien über Steinmetz-Zeichen. I.,” Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale, n. v., 7 (1881): 26–49.
Stele, France. “Gotske dvoranske cerkve v Sloveniji.“ Zbornik za umetnostno zgodovino, 15 (1938): 1–43.
Štefanac, Samo. “Dvoranske cerkve 15. stoletja na Gorenjskem.” V Gotika v Sloveniji, uredil Janez Höfler, 80–88. Ljubljana: Narodna galerija, 1995.
Štefanac, Samo. “Die Pfarrkirche des hl. Kanzian in Kranj.” V Bayern und Slowenien in der Früh- und Spätgotik: Beziehungen, Anregungen, Parallelen, uredila Janez Höfler in Jörg Träger, 105–14. Regensburg: Schnell & Steiner, 2003.
Uršič, Borut, in Mojca Uršič. “Umetnostna preteklost doline Reke.” V Reka – Timav: Podobe, zgodovina in ekologija kraške reke, 179–207. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
