Indeks turističnega razvoja enot lokalne samouprave: primer Hrvaške
DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS.9814Ključne besede:
geografija turizma, turistični tokovi, nastanitvene zmogljivosti, zaposlenost v turizmu in gostinstvu, turistična destinacija, regionalni razvoj, HrvaškaPovzetek
Cilj raziskave je bil zasnovati model izračunavanja indeksa turističnega razvoja na lokalni ravni. Indeks turističnega razvoja je osnovan na desetih kazalnikih: število postelj, število postelj na 100prebivalcev, število postelj v hotelih in drugih turističnih nastanitvah, število postelj v hotelih in drugih turističnih nastanitvah na 100 prebivalcev, število turističnih prihodov, število turističnih prihodov na prebivalca, število prenočitev, število prenočitev na prebivalca, število zaposlenih v turistični dejavnosti ter delež zaposlenih v turistični dejavnosti med vsemi zaposlenimi. Na podlagi izračunanega indeksa smo 556 hrvaških mest in občin razvrstili v pet razredov. Ker smo uporabili absolutne in relativne vrednosti, indeks turističnega razvoja bolje prikaže razvitost turizma kot indeksi, ki so bili uporabljeni v predhodnih tovrstnih raziskavah.
Prenosi
Literatura
Aubert, A., Jónás-Berki, M., Marton, G. 2013: Tourism index as an indicator of the intensity of tourism. Acta geographica Slovenica 53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53205
Baggio, R. 2018: Measuring tourism: Methods, indicators, and needs. The Future of Tourism: Innovation and Sustainability. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-89941-1_13
Booysen, F. 2002: An overview and evaluation of composite indices of development. Social Indicators Research 59-2. DOI: https://doi.org/10.1023/A:1016275505152
Borzyszkowski, J., Marczak, M., Zarębski, P. 2016: Spatial diversity of tourist function development: The municipalities of Poland’s West Pomerania province. Acta geographica Slovenica 56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.769
Bošković, N., Vujičić, M., Ristić, L. 2019: Sustainable tourism development indicators for mountain destinations in the Republic of Serbia. Current Issues in Tourism 23-22. DOI: https://doi.org/10.1080/13683500.2019.1666807
Chakrabartty, S. N. 2017: Composite index: Methods and properties. Journal of Applied Quantitative Methods 12-2.
Croatian Bureau of Statistics 2020: Tourism, 2019. Statistical Reports 1661. Zagreb.
Curić, Z., Glamuzina, N., Opačić, V. T. 2012: Contemporary issues in the regional development of tourism in Croatia. Hrvatski geografski glasnik 74-1. DOI: https://doi.org/10.21861/HGG.2012.74.01.02
Derek, M. 2008: Funkcja turystyczna jako czynnik rozwoju lokalnego w Polsce, Ph.D. thesis, University of Warsaw. Warsaw.
Durydiwka, M. 2013: Tourist function in rural areas of Poland. Spacial diversity and changing trends. Miscellanea Geographica – Regional Studies on Development 17-3. DOI: https://doi.org/10.2478/v10288-012-0041-2
European Commission 2016: The European tourism indicator system: Toolkit for sustainable destination management. Luxembourg. DOI: doi:10.2873/983087
Glamuzina, N., Madžar, I., Putica, J. 2017: Regional aspects of modern tourism development of Bosnia and Herzegovina. Hrvatski geografski glasnik 79-1. DOI: https://doi.org/10.21861/HGG.2017.79.01.03
Klarić, Z. 1990: Kriteriji za određivanje turističko-geografskih regija (primjer Hrvatske), Ph.D. thesis, University of Zagreb. Zagreb.
Kožić, I., Mikulić, J. 2011: Mogućnosti uspostave sustava pokazatelja za ocjenu i praćenje održivosti turizma u Hrvatskoj. Privredna kretanja i ekonomska politika 21.
Marković, S., Perić, M., Mijatov, M., Doljak, D., Žolna, M. 2017: Application of tourist function indicators in tourism development. Journal of the Geographical Institute Jovan Cvijic 67-2. DOI: https://doi.org/10.2298/IJGI1702163M
OECD 2008: Handbook on constructing composite indicators: Methodology and user guide. Internet: https://www.oecd.org/sdd/42495745.pdf (23. 2. 2022).
Parzych, K. J. 2020: The Polish Baltic coast as a tourist area in the light of tourism indicators. Studia Periegetica 32-4. DOI: https://doi.org/10.5604/01.3001.0014.6595
Pivčević, S., Petrić, L., Mandić, A. 2020: Sustainability of tourism development in the Mediterranean—Interregional similarities and differences. Sustainability 12-18. DOI: https://doi.org/10.3390/su12187641
Roman, Mi., Roman, Mo., Niedziółka, A. 2020: Spatial diversity of tourism in the countries of the European Union. Sustainability 12-7. DOI: https://doi.org/10.3390/su12072713
Šulc, I., Opačić, V. T. 2015: Typology of tourist resorts in Croatia: The case of South Dalmatia. Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft 157. DOI: https://doi.org/10.1553/moegg157s229
Vojnović, N. 2013: Application of selected abiotic and ecological indicators of ecologically sustainable tourism on the example of Inner Istria. Geoadria 18-1. DOI: https://doi.org/10.15291/geoadria.148
Vojnović, N. 2018: Tourist intensity in Croatia’s leading tourist towns and municipalities. Geoadria 23-1. DOI: https://doi.org/10.15291/geoadria.1453
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Vuk Tvrtko Opačić, Zoran Klarić, Ivo Beroš, Snježana Boranić Živoder
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
