Comparison of the sonar recording method and the aerial photography method for mapping seagrass meadows

Mojca Poklar

doi:10.3986/AGS.5161

Avtorji

Mojca Poklar University of Primorska, Faculty of Humanities, Koper, Slovenia

DOI:

https://doi.org/10.3986/AGS.5161

Ključne besede:

geografija, Semedelski zaliv, morski travniki, podatki večsnopnega sonarja, zračna fotografija, GIS, metoda linijskih presekov, obalno območje

Povzetek

Prispevek prikazuje nov pogled na preučevanje prostorske porazdelitve morskih travnikov, ki so zaradi njihove občutljivosti na obalno hidrodinamiko, transport sedimentov, spremembe vsebnosti hranil in motnje zaradi človekovega poseganja v njihovo okolje, dober posredni pokazatelj lastnosti morske vode. Spremljanje njihovega obsega in lastnosti je namreč bistveno pri ugotavljanju lastnosti morske vode, zahteva pa natančno izdelano metodologijo, ki vključuje pridobivanje podatkov o razširjenosti morskih travnikov in njihovo kartiranje. Izhodišče za izvedeno raziskavo so bili podatki sonarskega snemanja in zračne fotografije, na katerih smo z uporabo geografsko informacijskih sistemov izvedli tipizacijo morskega dna, kjer je bila posebna pozornost posvečena morskim travnikom. S tem smo dobili podatke o obsegu in lastnosti morskih travnikov. Prostorske analize so omogočile nov pogled na obalni pas in razkrile nekatere nove značilnosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Adanza, E. G. 1995: Research methods, principles and applications. Manila.

Berden Zrimec, M., Poklar, M., Moškon, S. 2015: Underwater habitat mapping using remote sensing techniques. Proceedings GEOSUB – Underwater geology. Trieste.

Berden Zrimec, M., Poklar, M., Mozetič, D., Vranac, D. 2015: Seabed habitat mapping with underwater photogrammetry. Abstract book, 52nd European Biology Symposium. Piran.

Comas Gonzales, R. 2015: Mapping seagrass meadows, using low altitude aerial images. Ph.D. thesis, Universidade de Lisboa, Faculdade de Ciências. Lisbona. Internet: http://repositorio.ul.pt/bitstream/10451/23040/1/ulfc117350_tm_Robert_Comas_Gonzalez.pdf.

Digitalni ortofoto posnetki, območje Mestne občine Koper. Ljubljana Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2012.

Digitalni ortofoto posnetki, območje Mestne občine Koper. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2014.

Duarte, C. M. 2002: The future of seagrass meadows. Environmental Conservation 29-2. DOI: https://doi.org/10.1017/S0376892902000127

Fridl, J., Kolega, N., Žerjal, A. 2008: Pomen digitalnega batimetričnega modela za trajnostni razvoj morja. Geodetski vestnik 52-4.

Hidrografija 2014: Internet: http://www.hidrografija.si/p1/4-1-5.php (26. 11. 2014).

Hossain, M. S., Bujang, J. S., Zakaria, M. H., Hashim, M. 2014: The application of remote sensing to seagrass ecosystems: an overview and future research prospects. International Journal of Remote Sensing 36-1. DOI: https://doi.org/10.1080/01431161.2014.990649

Komatsu, T., Mikami, A., Sultana, S., Ishida, K., Hiraishi, T., Tatsukawa, K. 2003: Hydro-acoustic methods as a practical tool for cartography of seagrass beds. Otsuchi marine science 28.

Krause-Jensen, D., Queresma, A. L., Cunha, A. H., Greve, T. M. 2004: European seagrasses: an introduction to monitoring and management. Internet: http://www.seagrasses.org/handbook/european_seagrasses_high.pdf (5. 7. 2017).

Lillesand, T. M., Kiefer, R. W. 1994: Remote sensing and image interpretation. New York.

Lipej, L., Dobrajc, Ž., Forte, J. Mavrič, B., Orlando Bonaca, M., Šiško, M. 2007: Kartiranje habitatnih tipov in popis vrst na morskih zavarovanih območjih NS Debeli rtič, NR Strunjan in NS Rt Madona. Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja. Piran.

Lipej, L., Turk, R., Makovec, T. 2006: Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem morju. Ljubljana.

Malačič, V. 1994: Razvojni projekt občine Koper 2020: varstvo morja in priobalnega pasu. Raziskovalno poročilo. Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja. Piran.

McKenzie, L. 2003: Guidelines for the rapid assessment and mapping of tropical seagrass habitats. Cairns.

McMahon, K., Collier, C. J., Lavery, P. S. 2013: Identifying robust bioindicators of light stress in seagrasses: A meta-analysis. Ecological Indicators 30. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecolind.2013.01.030

Moškon, S., Žibert, J., Kavšek, B. 2015: Kartiranje morskih travnikov s podatkih mnogosnopnega sonarja. Geografski vestnik 87-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87106

Mumby, P. J., Green, E. P. 2000: Field survey: building the link between image and reality. Remote Sensing Handbook for Tropical Coastal Management. Paris.

Opazovani in merjeni meteorološki podatki po Sloveniji 2014. Internet: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive (18. 11. 2014).

Orfanidis, S., Papathanasiou V., Gounaris, S. 2007: Body size descriptor of Cymodocea nodosa indicates anthropogenic stress in coastal ecosystem. Transitional Waters Bulletin 2. DOI: https://doi.org/10.1285/i1825229Xv1n2p1

Orožen Adamič, M. 2002: Geomorfološke značilnosti Tržaškega zaliva in obrobja. Geografija in njene aplikativne možnosti. Ljubljana.

Oštir, K. 2006: Daljinsko zaznavanje. Ljubljana.

Peterlin, M. 2013: Načrt upravljanja morskega okolja. Začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije. Bistvene lastnosti in značilnosti morskih voda. Ljubljana.

Podatki snemanja morskega dna z večsnopnim sonarjem, ožji morski pas. Harpha sea d.o.o. Koper, 2013.

Poklar, M. 2016: Metodologija geografskega raziskovanja stika sladkovodnega in morskega okolja na primeru Semedelskega zaliva. Ph.D. thesis, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper.

Prostorsko-podatkovni sloj meje obale morja. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2010.

Ralph, P. J., Durako, M. J., Enriquez, S., Collier, C. J., Doblin, M. A. 2007: Impact of light limitation on seagrasses. Journal of Experimental Marine Biology and Ecology 350, 1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jembe.2007.06.017

Robbins, B. D. 1997: Quantifying temporal change in seagrass areal coverage: The use of GIS and low resolution aerial photography. Aquatic Botany 58-3-4. DOI: https://doi.org/10.1016/S0304-3770(97)00039-9

Telesca, L., Belluscio, A., Criscoli, A., Ardizzone, G., Apostolaki, E. T., Fraschetti, S., Gristina, M., Knittweis, L., Martin, C. S., Pergent. G., Alagna, A., Badalamenti, F., Garofalo, G., Gerakaris, V., Pace, M. L., Pergent-Martini, C., Salomidi, M. 2015: Seagrass meadows (Posidonia oceanica) distribution and trajectories of change. Scientific Reports 5. DOI: https://doi.org/10.1038/srep12505

Turk, R., Orlando Bonaca, M., Makovec, T., Vukovič, A., Lipej, L. 2002: A topographical survey of habitat types in the area characterized by seagrass meadow of Posidonia oceanica in the southern part of the Gulf of Trieste (Northern Adriatic). Annales, Series historia naturalis 12-2.

Unsworth, R. K. F., Keulen, M., Coles, R. G. 2014: Seagrass meadows in a globally changing environment. Marine Pollution Bulletin 83-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.marpolbul.2014.02.026

Vacchi, M., Montefalcone, M., Schiafﬁno, C. F., Parravicini, V., Bianchi, C. N., Morri, C., Ferrari, M. 2014: Towards a predictive model to assess the natural position of the Posidonia oceanica seagrass meadows upper limit. Marine Pollution Bulletin 83-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.marpolbul.2013.09.038

Virnstein, R., Avery, W. M., Johansson, R. O. 2000: On defining the “edge” of a seagrass bed. Reports 145.

Waycott, M., Duarte, C. M., Carruthers, T. J. B., Orth, R. J., Dennison, W. C., Olyarnik, S., Calladine, A., Fourqurean, J. W., Heck, K. L., Hughes, A. R., Kendrick, G. A., Kenworthy, W. J., Short, F. T., Williams, S. L. 2009: Accelerating loss of seagrasses across the globe threatens coastal ecosystems. Proceedings of the National Academy of Sciences 106-30. DOI: https://doi.org/10.1073/pnas.0905620106

Zorn, M. 2009: Erosion processes in Slovene Istria – part 1: Soil erosion. Acta geographica Slovenica 49-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49102