Geografska lega mesta Rasa na podlagi Porfirogenetovih zapisov in srednjeveških zemljevidov
DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS.1949Ključne besede:
geografija, stari zemljevidi, geografska imena, Rasa, Ras, SrbijaPovzetek
Mesto Rasa je prvič omenjeno v delu De administrando imperio, ki ga je v 10. stoletju napisal Konstantin VII. Porfirogenet. Na pomembnost mesta v srednjem veku kaže dejstvo, da se ta toponim pojavlja na zemljevidih, ki so jih med 15. in 19. stoletjem izdelali največji evropski kartografi. Na podlagi kartografskih in zgodovinskih geografskih virov so v članku obravnavana različna mnenja in besedila, ki Raso povezujejo z današnjim mestom Ražanj ali s srednjeveško srbsko prestolnico Ras. Glavna tema je zgodovinska družbena geografija. Za zgodovinsko geografsko obravnavo Balkana so avtorji uporabili pet vrst virov: stare zemljevide, kronike, geografska poimenovanja, arheološke najdbe in etnografske izsledke. Na podlagi pisnih virov, geografskih imen in geografske logike avtorji predstavijo lastne ugotovitve o geografski legi mesta Rasa.
Prenosi
Literatura
Bălgarski tolkovski rechnik, 2013. Nauka i izkustvo. Sofija.
Beševliev, V. 1963: Eine Militärkarte der Balkanhalbinsel aus den letzen Jahren des 14. Jahrhunderts. Balkansko ezikoznanie 7-2.
Castellan, G. 1999: Histoire des Balkans. Paris.
Ćirković, S. 1991: Svedočenje karte. Srbija i susedne zemlje na starim geografskim kartama. Beograd.
Ćirković, S. 1997: Rabotnici, vojnici, duhovnici: Društva srednjovekovnog Balkana. Beograd.
Delisle, G. 1718: Eastern Empire and surrounding regions according to Constantine Porphyrogenitus. Paris.
Dinić, M. 1966: O nazivima srednjovenkovne srpske države. Prilozi za književnost, jezik, istoriju i folklor 32-1.
Dinić, M. 1978: Zapadna Srbija u srednjem veku. Srpske zemlje u srednjem veku. Beograd.
Douglas, B. 2014: Naming places: voyagers, toponyms, and local presence in the fifth part of the world, 1500-1700. Journal of Historical Geography 45. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jhg.2014.03.004.
Drinov, M. 1971: Izbranisačinenija I. Trudove po balgarska i slavjanska istorija. Sofija.
Dumić, O., Đokić, N., Stević, M. 2006: Manastir sv. Roman. Kruševac.
Ehrenberg, E. R. (ed.) 2006: National geographic mapping the world: an illustrated history of cartography. Washington D.C.
Fuchs, S. 2015: History and heritage of two Midwest towns: a toponymic-material approach. Journal of Historical Geography 48. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jhg.2015.01.003
Fürst-Bjeliš, B., Zupanc, I. 2007: Images of the Croatian borderlands: selected examples of early modern cartography. Hrvatski geografski glasnik 69-1.
Gašperič, P. 2007: Cartographic images of Slovenia through time. Acta geographica Slovenica 47-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS47205
Gašperič, P. 2010: The 1812 map of the Illyrian provinces by Gaetan Palma. Acta geographica Slovenica 50-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS50205
Golubinskij, E. 1871: Kratkij očerk pravoslavnih cerkvej: bolgarskoj, serbskoj i rominskoj. Moskva.
Grčić, M., Grčić, L. 2012: Prvi naseljeni gradovi pokrštene Srbije X. veka prema Konstantinu Porfirogenitu na karti Gijom de Lila. Glasnik Srpskog geografskog društva 92-2. DOI: https://doi.org/10.2298/GSGD1202001G
Grčić, M., Grčić, L. 2014: Zemlje i gradovi Zapadnog Balkana u X. veku prema delu Konstantina Porfirogenita prikazani na karti Gijom de Lila početkom 18. veka. Glasnik Geografskog društva Republike Srpske 18-1.
Harley, J. B. 1990: Introduction: text and contexts in the interpretation of early maps. Chicago.
Haas, J. M. 1744: Map of Hungary and part of Croatia, Dalmatia, Bosnia, Serbia, Bulgaria. Halle.
Hilferding, A. 1972: Putovanje po Hercegovini, Bosni i Staroj Srbiji. Sarajevo.
Hilferding, F. A. 1868: Sobranie sočinenija I. Sankt Peterburg.
Ivić, P. 1986: Srpski narod i njegov jezik. Beograd.
Janićijević, J. 1998: Kulturna riznica Srbije. Beograd.
Jireček, K. 1959: Trgovački putevi i rudnici Srbije i Bosne u srednjem veku. Zbornik Konstantina Jirečeka 1. Beograd.
Kalić J. 1988: La région de Ras à l’epoque byzantine. Geographie historique du monde méditerranéen (Byzantina Sorbonensia) 7.
Kladnik, D., Pipan, P. 2008: Bay of Piran or Bay of Savudrija? An example of problematic treatment of geographical names. Acta geographica Slovenica 48-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS48103
Klaić, Ž. 1970: Veliki rječnik stranih riječi. Zagreb.
Marković, M. 2002: Slavonija Povijest naselja i stanovništva. Zagreb.
Nesbit, J., Oikonomides, N. 1991: Catalogue of Byzantine seals of Dumbarton Oaks and in the Fogg Museum of Art 1. Washington D.C.
Nikolić, M. 1983: Karta Balkanskog poluostrva iz prve polovine XV. veka. Istorijski časopis 29-30.
Novaković, S. 1877: Zemljište radnje Nemanjine, Istorijsko-geografska studija. Beograd.
Oračev, A. 2005: Balgarija v evropejskite kartografski predstavi do XIX. vek. Sofija.
Pirivatrić, V. 1997: Vizantijska tema Morava i ''Moravije'' Konstantina Porfirogenita. Zbornik radova Vizantološkog instituta 36.
Rašković, D. 2002: Ranovizantijski arheološki lokaliteti i komunikacije u širem Kruševačkom okružju. Treća jugoslovenska konferencija Vizantologa. Beograd, Kruševac.
Schüler, C. J. 2010: Maailmaa Kartoittamassa. Paris.
Srejović, D. 1991: Srbija i susedne zemlje na starim geografskim kartama. Katalog izložbe SANU. Beograd.
Stanković, V. 2002: Karakter vizantijske granice na Balkanu u IX. i X. veku. Treća jugoslovenska konferencija Vizantologa. Beograd, Kruševac.
Stojanović, L. 1913: Temnićki natpis. Južnoslovenski filolog 5.
Touati, F. O. 2007: Vocabulaire historique du Moyen Age: Occident, Byzantin, Islam. Paris.
Trubačov, O. 2006: Etnogeneza i kultura drevnih Slovena. Beograd.
Vignola, G. C. 1689: Map of Serbia. Rome.
Vizantijski izvori za istoriju naroda Jugoslavije II. Vizantološki institut SANU. Beograd, 2007.
Vuolteenaho, J., Ainiala, T. 2010: Naming and making places: Excavating the connection between nation-building and toponymic research. Language and the Moulding of Space. Magdeburg.
Vuolteenaho, J., Berg, L. D. 2009: Toward critical toponymies. Critical toponymies: the contested politics of place naming. Burlington.
Weltkarte des Castorius, genannt die Peutingersche Tafel 1888, Berlin.
Živić, M. 2006: Isceliteljska moć sv. Romana. Acta medica Medianae 45-4.
Živković, T. 2007: Južni Sloveni pod vizantijskom vlašću 600–1025. Beograd.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2018 Mirko Grčić, Ljiljana Grčić, Mikica Sibinović
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.