Geografske značilnosti poplavnega področja ob Pšati

Povzetek

I. Namen proučevanja in osnovna izhodišča (Darko Radinja) Označen je cilj celotne raziskave »Geografija poplavnih področij na Slovenskem«, katere prvi del o poplavnem področju ob Pšati naj bi služil za primer izgradnje raziskovalne metode.

II. Hidrogeografske značilnosti poplavnega področja (Darko Radinja) Študija prikazuje obseg in razprostranjenost poplavnega področja ob Pšati ter razlikuje področje izjemno velikih in področje rednih poplav. Ugotavlja nadalje pogostnost, sezonsko razporeditev in trajanje poplav. Skuša dognati tudi višino poplavne vode, njen izvor in dinamiko. Po hidrografski razčlenitvi poplavnega sveta obravnava študija še pokrajinske zasnove poplavnega področja in vlogo melioracij ter regulacij pri sedanji preobrazbi tega področja. Slednjič načne tudi širšo hidrogeografsko problematiko nadaljnjega urejanja celotne pokrajine.

III. Poglavitne geomorfološke značilnosti porečja Pšate (Milan Šifrer) Pšata izvira na jugozahodnem vznožju osrednjega dela Kamniških Alp (izvir v vasi Pšata) ter se pri Beričevem izliva v Kamniško Bistrico. Rečica teče v celoti po ravninskem svetu, toda njen tok je močno zvit in poln ostrih zavojev, njena struga pa le neznatno poglobljena. Zato pogosto prestopa bregove. Za pogostnost poplav je pomembno tudi dejstvo, da je njeno hribovito in gričevnato zaledje, predvsem ob zgornjem toku nad Mostami, reliefno in geološko tako izoblikovano, da pospešuje hiter odtok vode v doline. Ob srednjem in spodnjem toku Pšate pa se pridružuje tem ugodnim pogojem še obilen dotok talne vode iz Bistriške ravnine. Za obseg poplav je pomembna tudi najmlajša akumulacija, k i jo je človek s svojimi posegi v naravo še pospešil. Z nasipanjem in dvigom dolinskega dna ob Pšati se je lokalno namreč tudi obseg poplav močno povečal.

IV. Prst in rastje na poplavnem področju (Franc Lovrenčak) Na kratko so prikazani poglavitni tipi rastja in prsti na poplavnem področju Pšate. Obravnavani so tudi vplivi poplav na rastje in na lastnosti prsti ter vpliv rastja na poplave.

V. Regulacije in melioracije ob Pšati (Marko Kolbezen) Neurejene odtočne razmere na Pšati, k i so prihajale do izraza v obsežnih poplavah, je skušala urediti »Splošna vodna skupnost Ljubljanica — Sava« z regulacijskimi deli, katerih prva faza po 1. 1949 je praktično odpravila poplave ob spodnjem toku med naseljem Mengeš in izlivom Pšate v Kamniško Bistrico, druga faza po 1. 1960—1962 pa je zajela poplavno območje severozahodno od Mengša. Z regulacijami pa so bila povezana tudi hidromelioracijska dela za pridobitev kulturnega zemljišča v okviru poljedelskega obrata »Pšata«, usmerjenega v mlečno živinorejo in »Jablje«, kjer doseže hektarski donos pšenice čez 45 q.

VI. Družbeno geografske značilnosti poplavnega sveta (Milan Natek) Prikazane so nekatere najbolj karakteristične oznake pojavov in procesov na poplavnih območjih ob Pšati in Reki. V orisu gospodarskega pomena tekočih voda in njihove izrabe so očrtane obrtne in druge dejavnosti na vodni pogon, osvetljeni sta vloga potokov pri namakanju travnikov ter pri oskrbi naselij s pitno vodo. Človekov poseg v urejevanje vodnega omrežja prikazuje njegovo preureditev v zadnjih sedemdesetih letih, vzdrževanje in negovanje strug ter osuševalno-namakalnih kanalov. Učinki in posledice poplav v pokrajini so prikazani v njihovem odnosu do naselij in oblik kmečkih domov, prometnih poti kakor tudi do sprememb v izrabi kmetijskih zemljišč v obdobju 1896 do 1971. leta.