Nova dognanja o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega barja
DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS23001Ključne besede:
/Povzetek
Študija obravnava geomorfološki razvoj Ljubljanskega barja, k i predstavlja obsežen in precej samostojen skrajni južni del Ljubljanske kotline. Avtor je sistematično proučil tektonske razmere, ostanke terciarnih ravnikov ter živoskalnih in akumulacijskih teras (terciarne in kvartarne starosti), pa tudi okrog 300 m debele plasti zelo različnih kvartarnih sedimentov v dnu barske kotline. V njih se menjavajo ilovnate, kredne in organogene plasti (holocenske in interglacialne starosti) s peščenimi mineralogenimi (iz obdobij tajge) in vmesnimi plastmi proda (iz viškov poledenitev). Vsaka ledena doba se je začela z intenzivnim fluvioperiglacialnim nasipanjem Ljubljanice in njenih pritokov na Ljubljanskem barju. Nato pa je ob višku poledenitev v nasipanju prevladala Sava, ki je nanašala izpod ledenikov v Julijskih in Kamniških Alpah velikanske količine glaciofluvialnega proda in z njim v obrobnih delih Ljubljanskega barja deloma celo prekrila fluvioperiglacialno nasutino.
Prenosi
Literatura
Bakker J., 1957, Einleitung zum Schwerpunkt »Flächenbildung in den feuchten Tropen«. — 31. Dt. Georg.-Tag Würzburg.
Bremer H., 1971, Flüsse, Flächen- und Stufenbildung in den feuchten Tropen. Würzburger geogr. Arb., zv. 35, Würzburg.
Bremer H., 1975, Intramontane Ebenen, Prozesse der Flächenbildung. Z. Geomorph. Suppl. 23.
Büdel J., 1957, Die »Doppelten Einebnungsfächen« in den feuchten Tropen. Zeitschr. f. Geomorph. 1, Berlin. DOI: https://doi.org/10.1127/zfg/1/1957/201
Büdel J., 1970, Pedimente, Rumpfflächen und Rückland-Steilhänge; deren aktive und passive Rückverlegung in verschiedenen Klimaten. Z. f. Geomorph. 14. DOI: https://doi.org/10.1127/zfg/14/1970/1
Büdel J., 1975, Der Eisrinden-Effekt als Motor der Tiefenerosion in der exzessiven Talbildungszone. Würzburger geographische Arbeiten, zv. 25, Würzburg.
Büdel J., 1977, Klima-Geomorphologie. Berlin-Stuttgart.
Carner H. F., 1974, The origin of landscapes, a synthesis of geomorphology. Oxford Univ. Press. New York, London, Toronto.
Gamper M., Suter J., 1982, Postglaziale Klimageschichte der Schweizer Alpen. Geographica Helvetica 2, 37. Jahrgang. DOI: https://doi.org/10.5194/gh-37-105-1982
Gams I., 1963, Jezero pod Krimom, Prispevek k poznavanju jezera in okolice. Geografski zbornik VIII., Ljubljana.
Grimšičar A., 1967, Vrtini BV-1 in BV-2 na Ljubljanskem barju. Geologija 10, Ljubljana.
Habe F., 1937, Toplinski odnošaji na izvirih Ljubljanice. Geografski vestnik XII— XIII., Ljubljana.
Habič P., 1968, Kraški svet med Idrijco in Vipavo — prispevek k poznavanju kraškega reliefa. Dela SAZU, Inštitut za geografijo SAZU 11. Ljubljana.
Kokol J., 1982, Problematika vodnogospodarske in prostorske ureditve Ljubljanskega barja. Barje — posvet o Barju. Kurešček, 8. aprila 1982.
Ilešič S., 1938, Škofjeloško hribovje. Geografski vestnik XIV., Ljubljana.
Kossmat Fr., 1903, Uberschiebungen im Randgebiete des Laibacher Moores. Comptes-rundus IX Congres geol. internat de Vienne.
Kramer E., 1905, Gas Laibacher Moor. Laibach.
Krebs N., 1924, Fragmente einer Landeskunde des innerkrainer Karstes. Zbornik radova posvečen Jovanu Cvijiču, Beograd.
Melik A., 1929, Pliocensko porečje Ljubljanice. Geografski vestnik IV., Ljubljana
Melik A., 1931, Hidrografski in morfološki razvoj na srednjem Dolenjskem. Geogafski vestnik VII., Ljubljana.
Melik A., 1946, Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem. Dela SAZU. Inštitut za geografijo SAZU 3, Ljubljana.
Melik A., 1951, Pliocenska Pivka. Geografski vestnik XXIII., Ljubljana.
Melik A., 1959, Slovenija II, 3. Posavska Slovenija. Ljubljana.
Pavlovec R., 1967, Mehkužci iz jezerske krede na Ljubljanskem barju. Geologija 10, Ljubljana.
Petru P., 1979, Arheološka obdobja. Zgodovina Slovencev, Ljubljana.
Premru U., 1980, Geološka zgradba osrednje Slovenije. Geologija 23., 2. del, Ljubljana.
Radinja D., 1966, Morfogenetska problematika matičnega Krasa. Geografski obzornik XIII., št. 3—4, Ljubljana.
Radinja D., 1967, Vremska dolina in Divaški Kras. Problematika kraške morfogeneze. Geografski zbornik X., Ljubljana.
Radinja D., 1969, Doberdobski Kras. Morfogenetska problematika robne kraške pokrajine. Geografski zbornik XI., Ljubljana.
Rakovec I., 1939, Prispevki k tektoniki in morfogenezi Loških hribov in Polhograjskih dolomitov. Geografski vestnik XV., Ljubljana.
Rakovec I., 1952, O nastanku in razvoju Ljubljanskega polja. Geografski vestnik XXIV., Ljubljana.
Rakovec I., 1954, Libralces aft. gallicus Azzaroli z viškega Brda pri Ljubljani. Razprave II SAZU. Ljubljana.
Rakovec I., 1955, Geološka zgradba ljubljanskih tal. Zgodovina Ljubljane, 1. Ljubljana.
Ravnik D., 1975, Električno sondiranje vzdolž trase avtomobilske ceste prek Ljubljanskega barja. Geologija 18, Ljubljana.
Rus J., 1924, Slovenska zemlja. Ljubljana.
Rus J., 1925, Morfogenetske skice iz notranjskih strani. Geografski vestnik I., Ljubljana.
Seidel F., 1912, Sirokočelni los (Alces latifrons) v starejši diluvijalni naplavini Ljubljanskega barja. Carniola.
Srdoč D., Sliepčevic A., Obelic B. and Horvatinčic N., 1977, Rudjer Boškovič Institute Radiocarbon Measurements. Radiocarbon, Vol. 19, No. 3. DOI: https://doi.org/10.1017/S0033822200003787
Srdoč D., Sliepčevic A., Obelic B. and Horvatinčic N., 1981, Rudjer Boškovič Institute Radiocarbon Measurements. Radiocarbon, Vol. 23, No. 3. DOI: https://doi.org/10.1017/S0033822200037802
Sercelj A., 1963, Razvoj würmske in holocenske vegetacije v Sloveniji. Razprave SAZU, VII., Ljubljana.
Sercelj A., 1966, Pelodne analize pleistocenskih in holocenskih sedimentov Ljubljanskega barja. Razprave SAZU IX. Ljubljana.
Sercelj A., 1967, Razvoj tal južnega dela Ljubljane v luči pelodnih raziskav. Razprave SAZU, 10, Ljubljana.
Sercelj A., 1970, Würmska vegetacija in klima v Sloveniji. Razprave SAZU 13, Ljubljana.
Culiberg M., Sercelj A., 1980, Palinološke analize kasnoglacialnega profila kolišča pri Notranjih Goricah, izkopavanja 1979. leta. Arheološka zaščitna raziskovanja na Ljubljanskem barju v letu 1979, Ljubljana.
Šifrer M., 1962, Prispevki h geomorfologiji Novomeške kotline. Novo mesto.
Šifrer M., 1969, Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem. Geografski zbornik XI., Ljubljana.
Šifrer M., 1970, Nekateri geomorfološki problemi dolenjskega krasa. Naše jame, 11/1969, Ljubljana.
Šifrer M., 1972, Nekatere smeri in pogledi geomorfološkega proučevanja na Slovenskem. Geografski vestnik XLIV (1972), Ljubljana.
Šifrer M., 1972 a, Methoden und Ergebnisse der Untersuchung fluvialer Terrassen in Slowenien (NW Jugoslawien). Conferentiae regionales Europaeae. Debrecen.
Šifrer M., 1977, Poplavna področja v porečju Dravinje. Geografski zbornik XVII., Ljubljana 1978.
Šifrer M., 1981, Nova dognanja o razvoju reliefa na Gorenjskem. 12. zborovanje slovenskih geografov Kranj—Bled 1981.
Šifrer M., Lovrenčak F., Natek M., 1981 a, Geografske značilnosti poplavnih območij ob Krki pod Otočcem. Geografski zbornik XX/ 3 — 1981, Ljubljana.
Šifrer M., 1983, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja. Geografski zbornik, XXII/3 , 1982, Ljubljana.
Tancik R., 1953/54, Nastanek apnenčastega jezerskega blata na Cerkniškem polju. Proteus XVI., Ljubljana.
Žlebnik L., 1969, Poročilo o hidroloških razmerah v zahodnem in osrednjem delu Ljubljanskega barja, Ljubljana 1969 (tipkopis).
Žlebnik L., 1971, Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljankega polja. Geologija 14, Ljubljana.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Milan Šifrer
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
