Geografski učinki žleda v gozdovih okrog Idrije ter Postojne

Povzetek

Študija obravnava pojav ter učinke žleda, ki je med 17. ter 19. novembrom leta 1975 polomil na severni strani Snežnika, Javornikov ter še posebno na območju Hrušice, Nanosa, Trnovskega gozda in idrijskih kraških planot (Vojsko, Sebrelje, Ledine) okrog 342.331 m3 drevja. V dneh poledice so bile na vsem območju Slovenije temperature nad ničlo, pod 0° C so se gibale le v Alpah ter na severni strani Visokih kraških planot med Snežnikom ter Trnovskim gozdom (med 800 m in 1150 m n. v.) in to še v času, ko so v večjih višinah že prevladovale tople ter vlažne zračne mase z dežjem. Severna pobočja pa je ohlajalo tudi stalno strujenje hladnega zraka iz severa. Zato se je na severni strani teh planot rahel dež spreminjal v led. Katastrofo je še stopnjevalo dejstvo, da v vsem tem svetu prevladujejo obsežni gozdovi s prevlado listavcev (Abieti - Fagetum dinaricum), ki so proti žledu še posebno neodporni. Poškodbe so bile posebno velike na zelo strmih pobočjih ter na površinah pokritih z debelo preperelino ali s periglacialnim drobirjem ter na dolomitnih tleh, peščenjakih in skrilavcih, medtem ko so bile na apniških tleh veliko manjše. H katastrofi je na strmih severnih pobočjih prispevalo tudi dejstvo, da je drevje tu zaradi strmine ter zaradi polzenja tal in snega dosledno nagnjeno nekoliko stran od pobočij in da so krošnje na zunanji strani še posebno košate, na isti strani pa je prišlo zaradi severnih vetrov tudi do močnejšega kopičenja žleda.