O zgornji gozdni meji na jugovzhodnem Koroškem
DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS16002Ključne besede:
/Povzetek
Rekonstrukcija potencialne gozdne meje je zasnovana na biometričnih analizah ob sedanji, sekundarni gozdni meji na gorah Uršlja gora, Peca, Olševa, Raduha in Kamen. K primerjavi so pritegnjeni tudi nekateri pohorski vrhovi. Letni terminalni prirastki na strmejših pobočjih so daljši in prvotna gozdna meja je bila tam višja kot na ravnem svetu zaradi posebne cirkumglobalne radiacije. Te zveze med reliefom in klimo so osnova ne povsem utemeljenega bioklimatskega termina »masivnost gora«. Temperaturna in padavinska nihanja v juniju in juliju imajo različen učinek na drevesno rast v različnih talnih pogojih.
Prenosi
Literatura
Bliithgen, J., 1964, Allgemeine Klimageographie. Berlin. DOI: https://doi.org/10.1515/9783111721859
Fajgelj, V., 1953, Planine v vzhodnem delu Savinjskih Alp. Geografski vestnik 25. Ljubljana.
Furlan, D., 1948—1949, Vprašanje gozdne meje na Pohorju. Geografski vestnik 20—21. Ljubljana. Furlan, D., 1964, Temperature v Sloveniji. Dela 4. razr. SAZU 15. Ljubljana.
Gams, I., 1959, Pohorsko Podravje, razvoj kulturne pokrajine. Dela 4. razr. SAZU 9. Ljubljana.
Gams, I., 1960, O višinski meji naseljenosti, ozimine, gozda in snega v slovenskih gorah. Geografski vestnik 32. Ljubljana.
Gams, I., 1970, Geomorfološke in klimatske razmere v Jugovzhodni Koroški, Jugovzhodna Koroška. Ljubljana.
Gams, I., 1972, Prispevek h klimatogeografski delitvi Slovenije. Geografski obzornik 19/1. Ljubljana.. Geiger, R., 1966, The Climate near the Ground. Cambridge, Massachussets.
Hočevar, A., J. Rakovec, 1975, Komponente sončnega sevanja na hribu pravilne oblike ob jasnem vremenu. Razprave Društva meteorologov Slovenije 18. Ljubljana.
Holzer, K., 1966, Das Wachstum des Baumes in seiner Anpassung an zunehmende Seehohe. Okologie der alpinen Waldgrenze. Symposium 29.—31. III. 1966. Mitt. d. Forstlichen Bundes-Versuchanstalt Wien 75 (1976). Wien.
Krenn, K., 1933, Die Bestrahlungsverhaltnisse stehender und liegender Stamme. Abhandl. F. u. Jagdz. 51. Wien.
Lovrenčak, F., 1975, Zgornja gozdna mej a v Kamniških ali Savinjskih Alpah. Disertacija. Tipkopis. Knjižnica PZE za geografijo FF. Ljubljana.
Mair, N., 1966, Leistung und Funktion der Baume an der Waldgrenze. Okologie der alpinen Waldgrenze. Mitt. Forst. Bundesversuchanstalt 75 (1967). Wien.
Marek, R., 1910, Waldgrenzstudien in den Osterreichischen Alpen. Pet. Mitt., Erganzugsheft. 168. Gotha.
Medved, J., 1967, Mežiška dolina. Socialnogeografski razvoj v zadnjih sto letih. Ljubljana.
Melik, A., 1963, Slovenija, I. del. Ljubljana.
Melik, A., 1954, Slovenski alpski svet. Ljubljana.
Meze, D., 1966, Gornja Savinjska dolina. Dela 4. razr. SAZU 20. Ljubljana.
Plesnik, P., 1971, Horna hranica lesu. Slovenska akademia ved. Bratislava.
Plesnik, P., 1972, A contribution to the question of the geographical character of European High Mountains. Geograficky časopis 24/2. Bratislava.
Plesnik, P., 1975, Hlavne činitele prietorevej diferenciacie vegetacie na Slovensku. Geograficky časopis 27/1. Bratislava.
Puncer, I., M., Zupančič, 1970, Vergleich der Vegetationnsgrenzen bzw. der Vegetationsprofile in verschiedenen Gebigssystemen auf Karbonat- und Silikatunterlage in Slowenien. Mittl. Ostalp.-din. Ges. f. Vegetkde., B. 11. ObergurgelInnsbruck. Saubere r F., I. Dirmhirn, 1958, Das Strahlungsklima. Klimatographie von Osterreich, B. 2, 1. L. Wien.
Scharfetter, R., 1911, Die Vegetationsverhaltnisse von Villach in Karnten. Vorarbeit zu einer planzen-geogr. Karte Osterreich, VII. Abh. d. Zool. bot. Ges. Wien, B. VI. Wien.
Schichll, H. M., 1966, Die Physiognomie der potentielen natiirlichen Waldgrenze und Folgerungen für die Prais der Aufforstung in der Subalpiner Stufe. Mitt. d. Forstlichen Bundesanstalt Wien. Okologie der Alpinen Waldgrenze. Symposium in Innsbruck, 1966. Wien.
Šercelj, A., 1965, Paleofloristično raziskovanje v Triglavskem pogorju. Razprave 4. razr. SAZU 8. Ljubljana.
Sinik, N., N. Pleško, 1967, Sekularne varijacije klimatskih elemenata u primjeni na atlas klime SFRJ. Zbornik radova povodom proslave 20 godine rada i razvoja hidrometeorološke službe Jugoslavije 1947—1967. Beograd.
Wraber, M., 1959, Tipološka razčlenitev gozdne vegetacije gornje Mežiške doline. Tipkopis, knjižnica Biološkega inštituta J. Hadžija, SAZU. Ljubljana.
Wraber, M., 1961, Gozdne fitocenoze Zgornjega Pomežja. Tipkopis. Knjižnica Biološkega inštituta J. Hadžija, SAZU. Ljubljana.
Wraber, M., 1963, Gozdna združba smreke in gozdne bekice v slovenskih vzhodnih Alpah (Luzulo silvaticee - Piceetum Wraber 1953). Razprave 4, razr. SAZU 7. Ljubljana.
Wraber, M., 1970, Die obere Wald- und Baumgrenze in den Slowenischen Hochgebirgen in okologischer Betrachtung. Mittl. Ostalp.-din. Gesellschaft f. Vegetkde. B. 11. Obergurgel - Innsbruck
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Ivan Gams
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
