Pokrajinsko ekološke enote severovzhodne Slovenije
DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS36003Ključne besede:
/Povzetek
Pokrajinsko ekološke enote so del geosfere s podobnimi litološkimi, reliefnimi, klimatskimi, vodnimi in vegetacijskimi značilnostmi ter podobnimi prstmi. Diferencialna analiza posameznih pokrajinskih sestavin omogoča členitev pokrajine na homogene – pokrajinsko ekološke enote. V severovzhodni Sloveniji je opredeljenih šest različnih pokrajinsko ekoloških enot, ki se razlikujejo glede na naravno sestavo in posledično antropogene posege.
Prenosi
Literatura
Bat, M., 1988: Navodila za določanje pokrajinsko ekoloških enot. Tipkopis. Filozofska fakulteta, Ljubljana.
Bat, M., 1990: Vpliv fizično-geografskih dejavnikov na rabo tal na primeru treh krajev v predalpskem
hribovju Slovenije. Geografski zbornik XXX, Ljubljana, str. 69–126.
Birkeland, P.W., 1974: Pedology, Weatherin and Geomorphological Research. Oxford University, Press London-New York-Toronto.
Bračič, V., 1985: Dravinjske gorice. Založba Obzroja Maribor, Maribor
Celovit razvoj podeželja – Dravinjska dolina. BF, Agronomija, Katedra za pedologijo, prehrano rastlin
in ekologijo, Ljubljana.
Černe, A., Klemenčič, M., Plut, D., 1981: Metodologija opredeljevanja pokrajinskih enot na primeru
tržiške občine. 12. zborovanje slovenskih geografov, Kranj – Bled.
Farmer, K., 1987–89: Öko-System – Analyse: multidisziplinäre Forschungergebnisse zur
Umveltsituation. Leykam, Graz, 416 s.
Gams, I., 1959: Geomorfologija in izraba tal v Pomurju. Geogr. zbornik, SAZU, Ljubljana, str. 207–247.
Gams, I. etal, 1974: Prispevek k prirodno geografski tipologiji pokrajine v porečju Voglajne in zgornje Sotle. Voglajnsko – sotelska Slovenija, 9. zborovanje geografov v Rogaški Slatini 1973, Ljubljana.
Gams, I., 1975: Pokrajinska ekologija soseske Soča. 10. zborovanje slovenskih geografov Tolmin –
Bovec, Ljubljana, str. 313–323.
Gams, I., Lovrenčak, F., Plut, D., 1978: Soča, Breginj in Kamno v pokrajinsko-ekološki primerjavi.
Zbornik 10. zborovanje slovenskih geografov, Ljubljana, str. 335–347.
Gams, I., 1979: K pokrajinsko ekološki razčlenitvi mariborske regije. 11. zborovanje slovenskih
geografov, Mariborsko Podravje, Geografsko društvo Maribor, str. 37–51.
Gams, I., 1981: Pokrajinsko ekološka sestava Gorenjske. 12. zborovanje slovenskih geografov Kranj –
Bled, Ljubljana.
Gams, I., 1983: Landschafsokölogische Gliederung Slowenies. Klagenfurter Geographische Schriften,
Heft 4, Klagenfurt.
Gams, I., 1984: Geomorfološke in pokrajinsko-ekološke razmere srednje Krške doline z zaledjem.
Dolenjska in Bela krajina, 13. zborovanje slovenskih geografov, Ljubljana.
Gams, I., 1986: Osnove pokrajinske ekologije. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana, str. 149.
Gregori, J., 1990: Prispevek k poznavanju ekologije in favne ptičev na Cigonci. Zbornik Občine
Slovenska Bistrica, Zveza kulturnih društev občine Slovenska Bistrica, Ljubljana, str. 473–480.
Grubner, E., 1990: Landwirtschaftliche Gliederung und landschafsökologische Parameter sowie deren Bewertung unter besonderer Berücksichtigung des Bodens. Diplom Arbeit, Universität Wien, 247 s.
Heeb, J., 1991: Haushaltsbeziehungen in landschaftsökosystem topischer Dimensionen in einer
Elementarlandschaft des Schweizerischen Mittelandes: Modelvorstellungen eines Landschaftsökosystems. Geogr. Institut der Universität Basel, 198 s.
Heeb, J., 1991: Landschafsökologische Modellvorstelungen: Standortmodelle zum Stoffhaushalt im
alpennahen Mitteland der Schweiz. Regio Basiliensis 32(1991)2, Basel, str. 5–16.
Heinritz, G., 1994: Studienführer Geographie. Braunschweig, Westermann, (Das Geographische
Seminar), 194 s.
Ilešič, S., 1972: Pokrajinsko ekološka razčlenitev Slovenije. Ljubljana.
Ilešič, S., 1985: Severovzhodna Slovenija in njena regionalna razčlenitev. Ljubljana.
Kalan, J., 1989: Pedološke razmere na Boču. Inštitut za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti v
Ljubljani, Ljubljana.
Karte gozdnih združb za List TK 1 : 50000 Poljčane, Pragersko, Lenart in Murska Sobota. Biološki
Institut Jovana Ha|ija, Ljubljana. Legende dopolnjene po novem kodeksu (M. Zupančič).
Kert, B., 1959: Geomorfologija severozahodnih Slovenskih goric. Geogr. zbornik, Ljubljana, str. 141–159.
Klimatski podatki za meteorološke postaje v Sloveniji 1961–1990. Hidrometeorološki zavod republike Slovenije, Ljubljana.
Leser, H., 1976: Landschafsökologie. Stuttgart.
Letalski posnetki 1 : 17500, ciklično aerofotosnemanje Slovenije za TK-25 Poljčane, Pragersko,
Lenart in Murska Sobota 1990, 1992, 1993, 1994. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana.
Lobnik, F., s sodelavci, 1992: Raba in varstvo tal v Sloveniji. Onesnaževanje in varstvo okolja – Geologija in tehnika za okolje, Ljubljana, str. 129–139.
Lovrenčak, F., Bat, M., 1989: Zveze med pokrajinotvornimi elementi in določanje pokrajinsko ekoloških enot. Ljubljana.
Lovrenčak, F., 1979: Laboratorijski priročnik za geografe. Univerza v Ljubljni, Filozofska fakulteta,
Ljubljana
Lovrenčak, F., 1991: Pedogeografska regionalizacija Pomurske ravnine. Dela 8, Geografska problematika DOI: https://doi.org/10.4312/dela.8.65-71
Severovzhodne Slovenije, Filozofska fakulteta, Ljubljana, str. 64–69.
Marinček, L., 1984: Gozdne združbe Pohorja. Komentar h karti gozdnih združb 1 : 25000, Ljubljana.
Marinček, L., 1984: Gozdne združbe Pohorja. Komentar h karti gozdnih združb 1 : 25000, Ljubljana.
Marinček, L., 1973: Bukovi gozdovi na Slovenskem. Ljubljana.
Marinček, L., 1984: Gozdne združbe Pohorja. Komentar rokopisnih kart gozdnih združb za Pohorje.
Zavod za naravno in kulturno dediščino Maribor, Ljubljana.
Marušič, J., 1992: Tipologija slovenskih krajin. Krajinska regionalizacija Slovenije – osnutek.
Biotehniška fakulteta, Katedra za krajinsko arhitekturo, Ljubljana.
Mio}, P., Žnidarič, M., 1987: Tolmač za lista Maribor in Leibnitz. Osnovna geološka karta 1 : 100000,
Beograd.
Mlakar, J., 1985: Dendrologija. Drevesa in grmi Slovenije. Ljubljana.
Nagl, H., 1990: Proseminar für Landschafsökologie. Universität Wien, Institut für Geographie,
Wien, 220 s.
Nagl, H., Verginis, S., 1984: Landschafsökologische Grundalgen für die Landschafsplanung.
Schriftenreihe des Instituts für Landschaftsplanung und Gartenkunst der Technischen Universität
Wien, Heft 6, Wien.
Neef, E., 1967: Die theoretische Grundlagen der Landschafslehre. Leipzig, 152 s.
Osnovna pedološka karta SFRJ, List Ptuj 1 : 50000 (rokopisna karta 1 : 25000). Biotehniška fakulteta Ljubljana, Agronomija, Ljubljana, 1986.
Osnovna pedološka karta Murska Sobota 1 : 50000, Biotehniška fakulteta, Agronomija, Ljubljana, 1986. Pedološka karta Maribor 4 1 : 50000, Biotehniška fakulteta 1969, Ljubljana in Pedološka karta Ptuj
: 50000, Biotehniška fakulteta 1986, Ljubljana.
Plut, D., 1977: Fizično-geografska regionalizacija Koprskega primorja s pomočjo faktorske analize.
Geografski vestnik 49, Ljubljana, str. 177–190.
Plut, D., 1980: Raziskovalne zasnove in delovne metode pokrajinske ekologije. Geografski vestnik 52,
Raziskovalne metode, Ljubljana, str. 87–95.
Šilih, F., 1960: Naravni viri in izraba tal v Svečinskih goricah. Geogr. obzornik 1960, Ljubljana, str. 10–17.
Perko, D., 1987: Pokrajina in raba tal v Pohorju. Geografski zbornik 27, SAZU, Ljubljana.
Perko, D., 1989: Vzhodna Krška kotlina – pokrajinska sestava in prebivalstvo (primer ugotavljanja
povezanosti med naravnimi in družbenimi pokrajinskimi prvinami). Geografski zbornik XXIV,
Ljubljana, str. 79–143.
Perko, D., 1991: Uporabnost DMR za določanje morfoloških enot. Geografski vestnik 35, št. 2, Ljubljana,
str. 66–71.
Patrick, F.E.A., 1983: Soils, Their Formation, classification and distribution. Longman Scientific
Technical, England.
Rastlinski svet Evrope, 1988. Ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana.
Remic, C., 1975: Gozdovi na Slovenskem. Založba Borec, Ljubljana.
Richling, A., 1990: System of landscape classifications in Poland. Miscellaea Geogr., Warsawwa, str. 5–15. DOI: https://doi.org/10.2478/mgrsd-1990-040102
Robič, D., 1974: Fitocenoza, biocenoza, biogeocenoza in ekosistem. Gozdarski vestnik 32, št. 2–4,
str. 77–86.
Rokopisna karta gozdnih združb 1 : 50000 list Murska Sobota. Biološki inštitut Jovana Hadžija,
Ljubljana.
Rokopisna geološka karta, List Poljčane 1 : 25000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.
Rokopisna geološka karta 1 : 25000, list Pragersko. Geološki zavod Ljubljana.
Rokopisna karta gozdnih združb za List Poljčane, 1 : 50000. Biološki inštitut Jovana Ha|ija, Ljubljana.
Rokopisna geološka karta list Murska Sobota 1 : 25000. Geološki zavod Ljubljana.
Rokopisne geološke karte 1 : 25000 za List TK Poljčane, Pragersko, Lenart in Murska sobota.
Geološki zavod Ljubljana.
Seznam pedosistematskih enot (delovno gradivo), 1994. Biotehniška fakulteta, Katedra za pedologinjo, Ljubljana.
Stefanovi}, V., 1986: Fitocenologija. Sarajevo.
Stein, N., 1992: Geoökologische Raumgliederung in Nordthailand: methodische Ansatze und bish-
erige Ergebnisse. Geogr. Rundschau 44(1992)1, Braunschweig, str. 48–56.
Stritar, A., 1990: Krajina, krajinski sistemi. Raba in varstvo tal v Sloveniji. Partizanska knjiga, Ljublja-
na, str. 23.
Stritar, A., 1990: Krajina, krajinski sistemi. Raba in varstvo tal. Založba Borec, Ljubljana.
Stepančič, D., 1984: Komentar k Listu Murska Sobota. Osnovna pedološka karta SFRJ, Pedološka
karta Slovenije 1 : 50000, Ljubljana, str. 13.
Stepančič, D., 1985: Komentar k Listu Ptuj. Osnovna pedološka karta SFRJ, List Ptuj, Biotehniška
fakulteta, Ljubljana.
Šifrer, M., 1974: Kvartarni razvoj Dravinjskih goric in bližnjega obrobja. Geografski zbornik XIV,
Ljubljana.
Troll, C., 1970: Landschaftsökologie (Geoecology) und Biogeocenologie – eine terminologische Studie. Bucarest, str. 9–10.
Verginis, S., 1981: Beiträge zur physichen Geographie des Nord-Peloponnes. Grund-und
Integrativwissenschafltiche Fakultät der Universitat Wien, 225 s.
Vergins, S., 1986: Beiträge zur physischen Geographie des Nord-Peloponnes (Grichenland).
Habilitationsschrift, Universität Wien.
Verginis, S., 1990: Mehanische Boden- und Sedimentanalyse. Laborpraxis I, Institut für Geographie
der Univ. Wien
Verginis, S., 1990: Chemische Boden- und Sedimentanalyse. Laborpraxis II, Instutu für Geographie
der Univ. Wien.
Verginis, S., 1992: Die geographische Bodenforschung und ihre praktische Bedeutung. Schriften des
Vereines zur Verbreitung naturwissenschaftlicher Kenntnisse in Wien, Heft 130/131, Wien.
Vovk, A., 1993: Vpliv reliefa na lastnosti prsti med Dravinjskimi goricami in Bočem. Magistrsko delo,
Filozofska fakulteta, Ljubljana.
Walters, M., 1989: Umweltverträglichkeitsprufüng: ein Prufstein für die Umweltpolitik. Arbeitskreis
für Regionalforschung. Wien, 167 s.
Wraber, M., 1951: Gozdno vegetacijska slika in gozdnogojitveni problemi Prekmurja. Geogr. vest-
nik, GDS, Ljubljana str. 179–225.
Zupančič, M., Seliškar, A., 1986: Vegetacija. Komentar k Listu pedološke karte Ptuj. Osnovna pedo-
loška karta SFRJ, List Ptuj, Biotehniška fakulteta, Agronomija, Ljubljana.
Zupančič, A., A. Čarni, 1988: Nova združba rdečega bora v slovenskem predpanonskem obrobju.
Biološki vestnik, 36(198893, Ljubljana, str. 107–126.
Zupančič, M., A., Seliškar, 1984: Vegetacija. Komentar k pedološki karti Murska Sobota, Ljubljana.
Žlebnik, L., 1982: Hidrogeološke razmere na Dravskem polju. Geologija 25/1, Ljubljana, str. 151–164.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Ana Vovk
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
