Kmetijsko obremenjevanje okolja na Gorenjskih Dobravah v energetski luči na primeru naselij Goriče, Letenice in Srednja vas
DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS38004Ključne besede:
agrarna geografija, kmetijstvo, varstvo okolja, vnosi energije, Gorenjske DobravePovzetek
Pod vplivom naravnih in družbenih razmer se je v delu Gorenjskih Dobrav v zadnjem desetletju razvila intenzivna mlečna govedoreja, ki je s strogo specializacijo pripeljala do izrednih donosov, obenem pa zbuja pomisleke zaradi možnih negativnih vplivov na okolje. Članek poskuša ovrednotiti kmetijstvo z vidika vpliva na pokrajino in nakazati možnosti onesnaževanja okolja prek različnih pokazateljev, to je hektarskih donosov, živinorejske obremenjenosti tal, rabe tal in energijske intenzivnosti. Kajti današnje kmetijstvo se z modernimi agrotehničnimi procesi in kemizacijo vedno bolj približuje industrijskemu načinu pridelave in zaradi intenzivnosti deluje obremenjujoče na okolje. Kmetijstvo obremenjuje okolje z obdelavo z uporabo mehanizacije, velikimi vnosi energije predvsem v obliki mineralnih, naravnih gnojil in zaščitnih sredstev ter različnimi melioracijami. Onesnažuje pomembne sfere človekovega okolja: zrak, tla in vodo, vendar je delež kmetijstva nejasen, ker manjka tovrstnih raziskav in je težko določiti izvor škodljivih snovi v okolju, še zlasti v gosto naseljenih pokrajinah, kjer se poselitev, promet, industrija in kmetijstvo tesno prepletajo. Jasno pa je, da se z intenzifikacijo kmetijske pridelave obremenjevanje oz. možnost onesnaževanja stopnjuje. V članku so nakazani predvsem vplivi kmetijstva na okolje oz. potencialne možnosti onesnaženja, dejansko onesnaženje pa smo na koncu poskušali dokazati na osnovi analize voda in prsti.
Prenosi
Literatura
Atlas Slovenije, 1986: listi 83, 84, 105, 106, merilo 1:50000. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.1016/0045-8732(86)90109-9
Bernot, F., 1891: Klima Gorenjske, Zbornik 12. zborovanja slovenskih geografov Kranj – Bled, str. 107–119. Ljubljana.
Furlan, D., 1971: Klima Golnika, (tipkopis). Ljubljana.
Ciraj, M., 1991: Usmerjena raba gnojevke. Sodobno kmetijstvo, str. 35–38. Ljubljana.
Gams, I., 1981: Pokrajinsko-ekološka sestava Gorenjske, Zbornik 12. zborovanja slovenskih geografov Kranj –Bled, str. 18–30. Ljubljana.
Jeršič, M., Pleško, M., 1975: Zasnova uporabe prostora. Kmetijstvo. Ljubljana.
Jeršič, M., Pleško, M., 1976: Zasnova uporabe prostora. Vodno gospodarstvo. Ljubljana.
Jurkovič, J., 1994: Ekologija v službi živinoreje. Sodobno kmetijstvo, str. 147–148. Ljubljana.
Kajfež-Bogataj, L., 1989: Zgodnje jesenske slane na Gorenjskem. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, zv. 53 – Kmetijstvo, str. 19–26. Ljubljana.
Kovačič, M., 1983: Tipi kmetij v Sloveniji in njihove značilnosti. Ljubljana.
Monografija krajevnih skupnosti Golnik, Goriče, Tenetiše in Trstenik, 1985: Pod Storžičem. Ljubljana.
Lampič, B., 1995: Kmetijsko obremenjevanje okolja v energijski luči na Kranjskem polju. Diplomska naloga. Ljubljana.
Leskošek, M., 1993, Gnojenje. Ljubljana.
Letni statistični pregled po občinah, 1991, 1993. Ljubljana.
Lobnik, F., 1989: Izbrana poglavja iz ekologije. Ljubljana.
Lovrenčak, F., 1981: Pedo in vegetacijsko-geografske značilnosti Gorenjske. Zbornik 12. zborovanja slovenskih geografov Kranj – Bled, str. 120–129. Ljubljana.
Monitoring onesnaženosti v kmetijstvu, 1994: Ekološke obremenitve v kmetijstvu. Ljubljana.
Osnovna geološka karta, 1976: Lista Kranj, Jesenice, merilo 1:100.000. Beograd.
Pavlovič, M., 1991: Onesnaževanje kmetijskih zemljišč skozi prizmo agrarne ekonomike. Sodobno kmetijstvo, str. 475–478. Ljubljana.
Pedološka karta, sekcija Tržič. Biotehniška fakulteta. Ljubljana.
Pimental, D., 1984: Energy Flows in Agricultural and Natural Ecosystems. Option mediterraneennes. C.I.H.E.A.M. Paris.
Podatki Kmetijske zadruge Naklo, Merkator Mlekarna Kranj in Geodetske uprave Kranj.
Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1991. Ljubljana.
Prus, T., 1991: Vrednotenje tal z vidika nekaterih kopenskih ekosistemov. Magistrska naloga. Ljubljana.
Radinja, D., 1990: Kmetijstvo v energijsko-ekološki osvetlitvi (tipkopis; ZI FF. Ljubljana.
Radinja, D., 1991: Kmetijsko obremenjevanje okolja na Slovenskem v energijski osvetlitvi (tipkopis). Ljubljana.
Radinja, D., 1992: Metodološka problematika proučevanja agrarnega obremenjevanja okolja na Slovenskem v energijski luči (tipkopis). Ljubljana.
Radinja, D., 1993: Obremenjevanje okolja v Sloveniji zaradi energijske intenzivnosti družbenega kmetijstva (tipkopis). Ljubljana.
Rejec Brancelj, I., 1993: Agrarnogeografska problematika Koprskega primorja z vidika varstva okolja. Magistrska naloga. Ljubljana.
Rejec Brancelj, I., 1989: Uporaba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev z geografskega vidika varstva okolja. Geografski obzornik, letnik 36, št. 3 in 4, str. 47–50. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.1109/17.19982
Statistični letopis R Slovenije, 1995. Ljubljana.
Stritar, A., 1971: Izraba tal v spodnjem delu gorenjskih ravnin. Geografski vestnik, str. 53–64. Ljubljana.
Stritar, A., 1990: Krajina, krajinski sistemi, Raba in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana.
Šifrer, M., 1969: Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem, Geografski zbornik, let. 11, str. 101–219. Ljubljana.
Šifrer, M., 1981: Nova dognanja o razvoju reliefa na Gorenjskem. Zbornik 12. zborovanja slovenskih geografov Kranj – Bled, str. 64–76. Ljubljana.
Temeljni topografski načrt, 1976: List Tržič, merilo 1:25000. Ljubljana.
Topografska karta, 1981: List Jesenice, merilo 1:50000. Ljubljana.
Tivy, J., 1990, Agricultural Ecology. Harlow. https://doi.org/10.4324/9781315841168 DOI: https://doi.org/10.4324/9781315841168
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Mimi Urbanc
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
