Naravni in umetni energijski tokovi v gozdnih in kmetijskih ekosistemih Kočevske
DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS39002Ključne besede:
pretoki energije, vnos naravne energije, vnos umetne energije, kulturna pokrajina, KočevskaPovzetek
Razmerja med naravno prispelimi in umetno vnesenimi energijskimi tokovi se značilno razlikujejo med različnimi ekosistemi v kulturni krajini. V pričujočem članku smo primerjali energijske tokove v kmetijskih ekosistemih in gozdovih na Kočevskem, v vzorčnem letu 1993. Naravno prispelo energijo daje sončno obsevanje, umetno vneseno pa strojno in ročno delo, rezervni deli in amortizacija ter snovni vnosi, ki smo jih obravnavali kot energijo. Naravni globalni energijski vhodi dosegajo letno okrog med 1095 kWh/m2 (gozdovi) do 1120 kWh/m2 (kmetijski ekosistemi). Umetni energijski vhodi dosegajo od 0,2–1,1‰ prispele sončne energije. Relativno največ umetne energije so vložili v njive, 1,26 kWh/m2, v travnike 0,67 kWh/m2, v pa{nike 0,45 kWh/m2 in v gospodarske gozdove v povprečju 0,24 kWh/m2. Intenzivno gospodarjeni gozdovi prejeli največ umetno vnesene energije, in sicer od 0,25–0,255 kWh/m2, najmanjše vložke so dobili manj intenzivno gospodarjeni termofilni in malodonosni gozdovi, in sicer od 0,21–0,23 kWh/m2 letno. Zaraščajoče se površine in negospodarski gozdovi so delovali samo z naravno prispelo energijo.
Prenosi
Literatura
Anko, B., 1985. Energijska bilanca celka. – Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 148 s.
Anko, B., 1986. Role of the forest in the energy flow of a mountain farm. – V: Proceedings of the 18th IUFRO World Congress, Div. I., Vol. 1. Ljubljana, s. 19–30.
Ciglar, M., 1979. Raziskave o posledicah izpraznitve gozdnate kulturne krajine, prikazane na primeru Kočevske. – Ljubljana, Strokovna in znanstvena dela 64, 162 s.
Corson-Rikert, J., et. al., 1992. Roots 1.0. – Harvard, Graduate School of Design, Harvard University, 205 s.
Družbeni plan občine Kočevje 1981–1985. – Karta kmetijskih površin in karta gozdov M 1:50000, Geodetska uprava S. O. Kočevje.
Eastman, J. R., 1993. Idrisi 4.1. – Worcester, MA, Clark University, Graduate School of Geography, 211 s.
Forman, R. T. T., 1995. Land Mosaics. – Cambridge, Cambridge University Press, 632 s. DOI: https://doi.org/10.1017/9781107050327
Gabrovec, M., 1996. Solar Radiation and the Diverse Relief of Slovenia. – Geografski zbornik XXXVI, s. 47–68.
Hočevar, A. et. al., 1980. Razporeditev potenciala sončne energije v Sloveniji. – Ljubljana, BF, VTOZD za agronomijo, 710 s.
Hočevar, A. / Kajfež - Bogataj, L., 1983. Značilnosti Kočevske glede na podnebje Slovenije. – Ljubljana, mnsc., 39 s.
Knez, M. / Kranjc, A. / Kranjc, M. / Mihevc, A., 1992. Kočevsko. – Postojna, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje Krasa, 18 s.
Klimatografija Slovenije. 1995a. Temperature zraka 1961–1990., Padavine 1961–1990. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Slovenije, 356 s. in 366 s.
Kundegraber, M., L., 1995. Etnografske posebnosti v nekdanjem Kočevskem jezikovnem otoku. – V: Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino 3, 43. Prispevki za zgodovino Kočevske. FF, Oddelek za zgodovino, s. 76–84.
Leskošek, M., 1993. Gnojenje. – Ljubljana, ČZP Kmečki glas, 197 s.
McDonald, P. / Edwards, R. A. / Greenhalgh, J. L . D. / C. A. Morgan., 1995. Animal Nutrition. – New York, Longman Scientific & Technical Ltd., John Wiley & Sons, 607 s.
Naveh, Z. / Lieberman, A., 1994. Landscape Ecology – Theory and Application. – New York, Springer Verlag, 360 s. DOI: https://doi.org/10.1007/978-1-4757-2331-1
Naveh, Z., 1994. Introduction to landscape ecology as a practical transdisciplinary science of landscape study, planning and management. – V: Atti del XXXI Corso Landscape Ecology. S. Vito di Cadore, s. 1–49.
Odum, E. P., 1989. Ecology and Our Endangered Life-Support Systems. – Sunderland, MA, Sinauer Associates, Inc., 283 s.
Osnovna geološka karta 1 : 100.000, tolmač, L 33–78, Ribnica. – Beograd, Zvezni geološki zavod, 1974, 60 s.
Pirnat, J., 1998a. Umetni energijski vnosi kot kriterij za tipizacijo gozdnate krajine na primeru Kočevske. Zbornik gozdarstva in lesarstva 55, s. 201–224.
Pirnat, J., 1998b. Umetni energijski vnosi kot kriterij za vzdrževanje in določanje krajinske matice. Zbornik gozdarstva in lesarstva 56, s. 161–183.
Puncer, I., 1980. Dinarski jelovo bukovi gozdovi na Kočevskem. – Razprave SAZU XXII/6, 561 s.
Radinja, D., 1996. Obremenjevanje pokrajinskega okolja v Sloveniji zaradi energijske intenzivnosti družbenega kmetijstva. – Geografski vestnik 68, s. 103–121.
Rajšp, V., 1996. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Opisi in karte, I. zvezek. – Ljubljana, Znanstveno raziskovalni center SAZU in Arhiv R. Slovenije, 345 s.
Smil, V., 1991. General Energetic: Energy in the Biosphere and Civilisation. – Toronto, John Wiley & Sons, 369 s.
Zonneveld, I. S., 1995. Land Ecology. – Amsterdam, SPB Academic Publishing, 199 s.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Janez Pirnat
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
