Ameriška geomorfologija pred W. M. Davisom s posebnim ozirom na J. W. Powella in G. K. Gilberta

Povzetek

Začetki ameriške geomorfologije so tesno povezani z razvojem tamkaj{nje geologije. Mnogi najbolj znani ameriški geologi tistega časa (do konca 19. stol.) so se najbolj proslavili prav z raziskovanjem in obravnavanjem razvoja reliefa, kar je razumljivo zaradi povsem novih pokrajin in geoloških razmer, ki so jih imeli priložnost postopno spoznavati. Obdobje razvoja od popolne odvisnosti od evropske znanosti še v sredini 18. stol. do zrelosti in samostojnosti ameriške geologije in geomorfologije je trajalo do druge polovice 19. stol., oziroma skoraj do Davisa.

V tem razvoju razlikujemo:

1. najzgodnejše obdobje v drugi polovici 18. stol., ki je bilo v znamenju vpliva pa tudi odmikanja od Wernerjeve teorije o vesoljni poplavi (Evans Lewis, ameriški kartograf, 1749 in 1752),
2. obdobje v prvi polovici 19. stol. je bilo predvsem v znamenju prevlade in nasprotovanja (fluvialisti, J. D. Dana) nazorom uniformista C. Lyella (prva ameriška izdaja Principles of geology, 1837; prvi in drugi obisk v ZDA 1841–42 in 1845–46), ki je v oblikovanju reliefa najbolj poudarjal pomen in moč morske erozije. Pomemben je bil tudi vpliv L. Agassiza in še prej ustanovitev Silliman’s Journal (1818), po Benjaminu Sillimanu, pomembnem ameriškem geologu, pozneje preimenovanem v American Journal of Science. 1819 je bilo ustanovljeno tudi American Geological Society, l. 1836 pa Geological Survey,
3. obdobje v drugi polovici 19. stol. je v znamenju odmikanja od evropskih idej in pripravljanju temeljev za Davisovo teorijo erozijskih ciklusov ter začetkov kvantitavne geomorfologije.

Vodilni raziskovalci geologije in geomorfologije ameriškega zahoda so bili F. V. Hayden, J. S. Newberry, G. N. Wheeler, predvsem pa J. W. Powell (raziskovanje Velikega koloradskega kanjona, pomen rečne erozije, teorija erozijske baze, klasifikacija reliefnih oblik in porečij, koncept recentnega dvigovanja površja; 1879 pomagal ustanoviti Geological Survey and Land Office), G. K. Gilbert (ravnotežni rečni profil, mehanika rečnih procesov, preperevanje, Bonnevillovo jezero) in C. E. Dutton (izostazija, kontrakcijska teorija).