Geomorphosite assessment

Bojan Erhartič

doi:10.3986/AGS50206

Avtorji

Bojan Erhartič

DOI:

https://doi.org/10.3986/AGS50206

Ključne besede:

geomorfologija, geomorfološka dediščina, vrednotenje, primerjava metod vrednotenja, slap, Slovenija

Povzetek

Geomorfološka dediščina so pojavi in procesi, katerim lahko pripišemo vrednost: znanstveno, estetsko, zgodovinsko, kulturno, socialno, ekonomsko ali drugo. Z namenom zmanjšati subjektivni vpliv ter omogočiti medsebojno primerjavo, so se v zadnjih letih razvile številne metode vrednotenja. V prispevku so obravnavani in s slovensko metodologijo primerjani štirje postopki vrednotenja geomorfološke dediščine. Katera metoda vrednotenja je boljša, je odvisno od ciljev raziskave. Za potrebe varstva narave je treba pripisati večjo težo znanstvenim in upravljavskim vidikom, za celovito obravnavo je nujno dodati še družbeno komponento oziroma kulturno vrednost.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Berginc, M. 2007: Sistem varstva narave v Sloveniji. Ljubljana.

Bruschi, V. M., Cendrero A. 2005: Geosite evaluation: can we measure intangible values? Il Quaternario 18. Roma.

Coratza, P., Giusti, C. 2005: Methodological proposal for the assessment of the scientific quality of geomorphosites. Il Quaternario 18-1. Roma.

Erhartič, B. 2007: Reliefne oblike kot geodiverziteta (geomorfološka naravna dediščina). Dela 28. Ljubljana.

Erhartič, B., Jelenko, I. 2010: Vpliv naravnih nesreč na naravno in kulturno dediščino. Naravne nesreče 1. Ljubljana.

Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 1976. Ljubljana.

Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 1. del. 1988. Ljubljana.

Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 2. del. 1991. Ljubljana.

Kušljan, R. 2008: Slapovi. Ljubljana.

Orožen Adamič, M. 1970: Kako naj vrednotimo pokrajino? Proteus 33-4. Ljubljana.

Panizza, M. 2001: Geomorphosites: concepts, methods and example of geomorphological survey. Chinese Science Bulletin 46. Beijing.

Panizza, M. 2003: Karst landforms as geomorphosites. Dela 20. Ljubljana.

Panizza, M., Piacente 1993: Geomorphological assets evaluation. Zeitschrift für Geomorphologie 87. Stuttgart.

Pereira, P., Pereira, D., Caetano Alves, M. I. 2007: Geomorphosite assessment in Montesinho Natural Park (Portugal). Geographica Helvetica, 62-3. Lausanne.

Peterlin, S., Sedej, I. 1965: Projekt hidroelektrarne Trnovo in varstvo pokrajine. Varstvo narave 2-3. Ljubljana.

Planjšek, M., Mirtič, B., Aničić, B. 2002: Naravovarstveno ovrednotenje nahajališč miocenskih sedimentnih kamnin v kamnolomih severovzhodne Slovenije. Geologija 45-2. Ljubljana.

Pralong, J. P. 2005: A method for assessing tourist potential and use of geomorphological sites. Géomorphologie: relief, processus, environnement 3. Paris.

Ramovš, A. 1983: Slapovi v Sloveniji. Ljubljana.

Reynard, E., Fontana, G., Kozlik, L., Scapozza, C. 2007: A method for assessing «scientific» and «additional values» of geomorphosites. Geographica Helvetica 62-3. Lausanne.

Rivas, V., Rix, K., Frances, E., Cendrero, A., Brunsden D. 1997: Geomorphological indicators for environmental impact assessment: consumable and non-consumable geomorphological resources. Geomorphology 18. Amsterdam. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/S0169-555X(96)00024-4

Serrano, E., González-Trueba, J.J. 2005: Assessment of geomorphosites in natural protected areas: the Picos de Europa National Park (Spain). Géomorphologie: relief, processus, environnement 3. Paris.

Skoberne, P. 2010: Vrednotenje naravne dediščine. Ustni vir. Ljubljana.

Šmid Hribar, M. 2008: Drevo kot dvopomenska dediščina. Magistrsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

Uredba o zvrsteh naravnih vrednot. Uradni list RS 52/2002, 67/2003. Ljubljana.

Vidmar, B. 2008: Naravovarstveno vrednotenje Strunjanskega klifa. Varstvo narave 21. Ljubljana.

Zakon o ohranjanju narave. Uradni list RS 56/1999, 31/2000, 110/2002, 119/2002, 22/2003, 41/2004, 96/2004, 61/2006, 63/2007, 117/2007, 32/2008, 8/2010. Ljubljana.

Zorn, M., Erhartič, B., Komac, B. 2009: La Slovenie, berceau du geotourisme karstique. Karstologia 54-2. Le Bourget-du-Lac.