Information values of absolute elevation and elevation difference for illustration of thermal belt

Rok Ciglič

doi:10.3986/AGS50201

Avtorji

Rok Ciglič

DOI:

https://doi.org/10.3986/AGS50201

Ključne besede:

geografija, informacijski prispevek, razmerje informacijskega prispevka, termalni pas, višinska razlika, nadmorska višina, Slovenija

Povzetek

V prispevku smo uporabili izračun informacijskega prispevka ter razmerja informacijskega prispevka, ki se navadno uporabljata v procesih strojnega učenja, z namenom, da ocenimo, kateri podatkov ni sloj bolje odraža topoklimatske značilnosti (predvsem termalni pas) nadmorska višina ali višinska razlika. Oba atributa smo primerjali na podlagi njune informacijske vrednosti pri pojasnjevanju lokacije vinogradov, ki so zelo navezani na termalni pas. Analizo smo opravili na podlagi 9000 celic, ki smo jih zajeli z območij različnih vinorodnih okolišev. Kot boljši atribut se je večinoma izkazala višinska razlika, so pa opazne razlike med posameznimi območji, še posebej med celinskim in submediteranskim delom Slovenije.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Ažman Momirski, L., Kladnik, D., 2009. Terraced landscapes in Slovenia/ Terasirane pokrajine v Sloveniji. Acta geographica Slovenica 49-1. Ljubljana. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS49101

Bailey, R.G. 1998: Ecosystem geography. New York.

Digitalni modeli višin, 2007. Internet: http://prostor.gov.si/vstop/fileadmin/struktura/DMV.doc (12. 10. 2009).

Džeroski, S. 2002. Environmental sciences. Handbook of data mining and knowledge discovery. Oxford.

Fayyad, U. M., Irani, K. B. 1993: Multi-Interval Discretization of Continuous-Valued Attributes for Classification Learning. Proceedings of the Thirteenth international joint conference on artificial intelligence 2. San Mateo.

Gams, I. 1996. Termalni pas v Sloveniji. Geografski vestnik 68. Ljubljana.

Geodetska uprava Republike Slovenije. Public information of Slovenia/Javne informacije Slovenije. Digital elevation model 25/ Digitalni mode višin 25. Ljubljana. 2009.

Hall, M., Frank, E., Holmes, G., Pfahringer, B., Reutemann, P., Witten, I. H. 2009: The WEKA data mining software: an update. SIGKDD Explorations 11-1. Washington. DOI: http://dx.doi.org/10.1145/1656274.1656278

Kononenko, I. 1994: Estimating Attributes: Analysis and Extensions of RELIEF. Machine Learning: ECML-94. Catania.

Kononenko, I. 2005: Strojno učenje. Ljubljana.

Kraft, J., Einax, J. W., Kowalik, C. 2004: Information theory for evaluating environmental classification systems. Analytical and Bioanalytical Chemistry 380-3. Berlin.DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s00216-004-2769-9

Hrvatin, M., Perko, D., 2003. Surface roughness and land use in Slovenia/ Razgibanost površja in raba tal v Sloveniji. Acta geographica Slovenica 43-2. Ljubljana. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS43202

Hrvatin, M., Perko, D., 2005. Differences between 100-meter and 25-meter digital elevation models according to types of relief in Slovenia. Acta geographica Slovenica 45-1. Ljubljana. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS43202

Hrvatin, M., Perko, D., Petek, F. 2006. Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia. Acta geographica Slovenica 46-1. Ljubljana. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS45101

Kirkby, R., Frank, E. 2010: WEKA Explorer User Guide for Version 3-4. URL: http://garr.dl.sourceforge.net/project/weka/documentation/3.4.x/Explorer. (21. 4. 2010).

Natek, M., 1998. Vinorodna območja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana.

Ogrin, D. 2000: Nekatere topoklimatske značilnosti razporejanja temperature zraka in burje v razgibanem reliefu Slovenije. Dela 15. Ljubljana.

Ogrin, D. 2007: Uporabnost kartiranja vinogradov kot metode za ugotavljanje prostorskih značilnosti termalnega pasu. Dela 28. Ljubljana.

Perko, D. 2001: Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana.

Pezzi, G., Ferrari, C., Corazza, M. 2008: The Altitudinal Limit of Beech Woods in the Northern Apennines (Italy). Its Spatial Pattern and Some Thermal Inferences. Folia Geobotanica 43-4. Prague. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s12224-008-9025-6

Podobnikar, T., Šprajc, I., 2007: Spatial analyses and Maya cultural landscape. Informatica 2007. Havana. Internet:http://www.ipf.tuwien.ac.at/publications/2007/podobnikar_cuba_2007.pdf (16. 5. 2009).

Land use/ Raba tal (September 2008). Internet: http://rkg.gov.si/GERK/ (1. 5. 2009).

Saito, H., Nakayama, D., Matsuyama, H. 2009: Comparison of landslide susceptibility based on a decision-tree model and actual landslide occurrence: The Akaishi Mountains, Japan. Geomorphology 109, 3-4. New York. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.geomorph.2009.02.026

Shannon, C. E., Weaver, W. 1949: The mathematical theory of communication. Illinois.

Vrhovec, T. 1991: A cold air lake formation in a basin - a simulation with a mesoscale numerical model. Meteorology and Atmospheric Physics 46-1/2. Vienna, New York. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/BF01026626

Watkins, R. L. 1997: Vineyard site suitability in Eastern California. GeoJournal 43-3. Dordrecht.

Whiteman, C. D., Haiden, T., Pospichal, B., Eisenbach, S., Steinacker, R. 2004: Minimum Temperatures, Diurnal Temperature Ranges, and Temperature Inversions in Limestone Sinkholes of Different Sizes and Shapes. Journal of applied meteorology 43-8. Boston. DOI: http://dx.doi.org/10.1175/1520-0450(2004)043%3C1224:MTDTRA%3E2.0.CO;2

Witten, I.H., Frank, E. 2005: Data mining. Practitcal machine learning tools and techniques. Amsterdam.

Žiberna, I. 1992: Vpliv klime na lego in razširjenost vinogradov na primeru Srednjih Slovenskih goric. Geografski zbornik 32. Ljubljana.

Žiberna, I. 1999: Temperaturna inverzija v hriboviti Sloveniji. Dela 13. Ljubljana.