Terasirane pokrajine v Sloveniji
DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS49101Ključne besede:
geografija, terasirana pokrajina, kmetijske terase, geografija podeželja, agrarna geografija, SlovenijaPovzetek
Pokrajinsko izjemno raznolika Slovenija je država na stičišču štirih velikih evropskih makro regij: alpskega, panonskega, dinarskega in sredozemskega sveta. Terase kot značilna pokrajinska prvina Sredozemlja se pojavljajo v vseh pokrajinskih tipih, vendar se razlikujejo po pogostnosti, namenu in sodobni funkciji. Največ teras, ki opredeljujejo najbolj značilno terasasto pokrajino, je v sredozemskem okolju, precej jih je tudi v kraških dinarskih pokrajinah in v vinorodnih panonskih gričevjih, medtem ko se v sredogorju alpskega sveta pojavljajo bolj izjemoma, še največ na območjih, ki se prevešajo k sredozemskim pokrajinam. Glede na namen razlikujemo poljedelske, vinogradniške in sadjarske terase. Prve so prisotne povsod po državi, druge in tretje pa so vezane na gričevja z ugodnim podnebjem za gojenje vinske trte in sadnega drevja. Starejše so poljedelske terase, ki so z zmanjševanjem vloge kmetijstva, preslojevanjem prebivalstva, ostarevanjem in siceršnjim pomanjkanjem kmečke delovne sile izgubile nekdanjo vlogo, zato je na njih nekdanjo njivsko rabo skoraj v celoti izpodrinila travniška raba. Vinogradniške in redkejše sadjarske terase so z izjemo sredozemskih in delno dinarskih pokrajin proizvod sodobnejšega, mehaniziranega kmetovanja in drugačnega vrednotenja kakovosti pridelave v vinogradih. To zahteva večje medvrstne razdalje, primerne za uporabo kmetijskih strojev med medsebojno bolj razmaknjenimi vrstami vinske trte.
Prenosi
Literatura
Ažman Momirski, L. 2004: Arhitektura in arheologija, razlike in sorodnosti. Doctoral dissertation. Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Ažman Momirski, L. 2008: Goriška Brda: the terraced vineyards of Goriška Brda. Terraced landscapes of the Alps: atlas. Alpter project. Venezia.
Ažman Momirski, L., Kladnik, D. 2008: Terraced landscapes in Slovenia. International Conference Living Terraced Landscapes, Perspectives and strategies to revitalise the abandoned regions. Ljubljana.
Ažman Momirski, L., Škvarč, A., Kodrič, I. 2008: The terraces of Goriška Brda – Case study of Medana. Terraced landscapes of the Alps. Venezia.
Ažman Momirski, L., Kladnik, D., Komac, B., Petek, F., Repolusk P., Zorn, M. 2008: Terasirana pokrajina Goriških brd. Geografija Slovenije 17. Ljubljana.
Baš, F., 1984: Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeželju: izbrani etnološki spisi. Ljubljana.
Belec, B. 1968: Ljutomersko-ormoške gorice. Maribor.
Bračič, V. 1967: Vinorodne Haloze. Maribor.
Colnarič, J. 1971: Ureditev vinograda. Ljubljana.
Colnarič, J., Gregorič, J., Hrček, L., Korošec, Z. 1985: Posebno vinogradništvo. Competition project. VTOZD za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana.
Colnarič, J., Vrabl, S. 1991: Vinogradništvo. Ljubljana.
Drobnjak, V. 1990: Fizičnogeografski pomen kulturnih teras. Primorje, zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov. Portorož.
Dular, A. 1994: Pij, kume moj dragi! Vinogradništvo in vinogradniki v Beli krajini. Novo mesto.
Fontanari, E., Patassini, D. 2008: Terraced landscapes of the Alps: Projects in progress. Venezia.
Geodetska uprava Republike Slovenije. Digital Orthophoto of settlement areas of Medana, Rinčetova Graba and Zajelše. Ljubljana, 2005.
Blaznik, P., Grafenauer, B., Vilfan, S. 1970: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog 1 – Agrarno gospodarstvo. Ljubljana.
Hrvatin, M. 1988: Razvoj izrabe tal na Bovškem na izbranih primerih. Pokrajina in ljudje na Bovškem. Ljubljana.
Hrvatin, M., Perko, D., Petek, F.2006: Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia. Acta geographica Slovenica 46-1. Ljubljana. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS46103
Hrvatin, M., Perko, D. 2008: Landscape characteristics of common land in Slovenia. Acta geographica Slovenica, 48-1. Ljubljana. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS48101
Investicijski program za obnovo 46 ha nasada jablan KZ Tomaž. Kmetijski pospeševalni zavod Maribor. 1959. Maribor.
Investicijski program za obnovo 140 ha vinogradov VG Jeruzalem–Ormož. Kmetijski pospeševalni zavod Maribor. 1960. Maribor.
Investicijski program za obnovo 115 ha vinogradov VŽK Ljutomer. Agrobiro, 1962. Ljubljana.
Kladnik, D. 1990: Možnosti intenziviranja rabe kulturnih teras. Primorje, zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov. Portorož.
Kladnik, D. 2007: Society. Slovenia in Focus. Ljubljana.
Marušič, J., Ogrin, D., Jančič, M., Bartol, B. 1998: Metodološke osnove, regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Ljubljana.
Marušič, J., Jančič, M., Zakotnik, I., Kravanja, N., Piano, S. 1998: Krajine alpske regije, regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor. Ljubljana.
Marušič, J., Jančič, M., Hladnik, J., Kravanja, N., Kolšek, A., Piano, S., Simič, M. 1998: Krajine predalpske regije, regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor. Ljubljana.
Marušič, J., Ogrin, D., Jančič, Kolšek, A., Dešnik, S. 1998: Krajine subpanonske regije, regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor. Ljubljana.
Marušič, J., Ogrin, D., Jančič, M., Hudoklin, J. 1998: Kraške krajine notranje Slovenije, regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor. Ljubljana.
Marušič, J., Ogrin, D., Jančič, M., Podboj, M. 1998: Krajine primorske regije, regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor. Ljubljana.
Mavrič, D. 2006: Vedute kot možen vir za preučevanje baročnega vrtnega oblikovanja na Goriškem. Barok na Goriškem – Il Barocco nel Goriziano. Nova Gorica, Ljubljana.
Melik, A. 1960: Slovenija – Geografski opis, vol 4: Slovensko Primorje. Ljubljana.
Natek, M. 1998: Kmečko prebivalstvo. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana.
Perko D., Urbanc, M. 2004: Landscape research in Slovenia. Heverlee.
Perko, D. 1997: Slovenija na stiku velikih evropskih pokrajinskih enot. Traditiones 26. Ljubljana.
Perko, D. 2001: Pokrajine. Nacionalni atlas Slovenije. Ljubljana.
Presl, I. 1995: Vinogradništvo v vaseh koprskega zaledja od sredine 19. stoletja do petdesetih let 20. stoletja. Dežela refoška, vinogradništvo in vinarstvo slovenske Istre. Annales 10. Koper.
Register pridelovalcev grozdja in vina. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2007, Ljubljana.
Scaramellini, G., Varotto, M. 2008: Terraced landscapes of the Alps: atlas. Alpter project. Venezia.
Simčič, Z. 1959: Terasiranje vinogradov na Primorskem. Sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo. Ljubljana.
Slovenija – pokrajine in ljudje. Perko, D., Orožen Adamič, M. 1998. Ljubljana.
Škvarč, A., Kodrič, I. 2007: Narava in regulacija, urejanje vinogradov in sadovnjakov na terasah. Urbani izziv 17, 1-2. Ljubljana.
Titl., J. 1965: Socialnogeografski problemi na koprskem podeželju. Koper.
Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana.
Urbanc, M. 2008: Stories about real and imagined landscapes: the case of Slovenian Istria. Acta geographica Slovenica 42-2. Ljubljana. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS48204
Valenčič, V. 1970a: Vinogradništvo. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog 1. Ljubljana.
Valenčič, V. 1970b: Vrste zemljišč. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog 1. Ljubljana.
Valvasor, J. V. 1977: Slava vojvodine Kranjske. Contemporary reprint. Ljubljana.
Vrišer, I. 1954: Goriška Brda: gospodarska geografija. Geografski zbornik 2. Ljubljana.
Vršič, S., Lešnik, M. 2001: Vinogradništvo. Ljubljana.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2009 Lucija Ažman Momirski, Drago Kladnik
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.