Geomorfologija Pohorja

Povzetek

Pohorje, mlado gorovje s prevlado metamorfnih kamnin in dacita, se še vedno dviga nad magmatskim lakolitom, tudi zaradi sprememb toplote in s tem gostote dvigajočih se dacitnih in drugih žilnin, ki niso metamorfirale okoliških sedimentov. V Obdravskem Pohorju je rečna mreža neskladna z orografijo, ker je Drava svojo deber med vuzeniško-radeljsko kotlino in Falo epigenetsko poglobila v robno gorovje Kobanskega. Skromne planote na vrhu Pohorja so iz časa, ko je v zgornjem miocenu med Karavankamiin Kobanskim erozijski nivo vzdrževal pokrov tako imenovanih ivniških skladov. Prvotno večjo vršno planoto v osredju Pohorja so zmanjšali periglacialni in erozijski procesi; kot nagnjena planota je ohranjenana Vzhodnem Pohorju.
Z recentnim tektonskim premikanjem, ugotovljenim z GPS v letih 1996–2002 na Veliki Kopi, razlagamo izbočenost začetnih petih dolin proti jugovzhodu nad legensko teraso, kjer je bilo domnevno prvotno povirje Spodnje Mislinje. Še očitnejša in obsežnejša je izbočenost dolin proti zahodu na severnem pohorskem pobočju in njihova usmerjenost v ribniško-lovrenškem-selniškem podolju proti severovzhodu. Mlademu tektonskemu ugrezanju na vzhodnem kraju lovrenškega podolja nad Falo še ni prilagodil svoje smeri. Rečnikov potok, ki poteka v dolinah prečno na naklon pobočja. Do 700 m globok Mislinjski jarek je znižal osrednji pohorski greben na 1299 m. Čez njega osredotočeni severovzhodni hladni ledenodobni vetrovi so omogočili nastanek dveh manjših ledenikov v zgornjem porečju Radoljne. Zložni pohorski relief ni posledica velike starosti, temveč razpadanja zrnatih kamnin v vodno prepustni pesek, nad katerim erozijo zavira pokrov iz sklenjenih travnih in pretežno smrekovih korenin.