Vpliv naravnih nesreč na arhitekturno podobo stavb
DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS48104Ključne besede:
geografija, arhitektura, nesreče, nevarnosti, Ljubljansko barje, Plečnik, SlovenijaPovzetek
Naravne nesreče spremljajo človeka skozi vso zgodovino. Arhitektura kot panoga, ki se ukvarja z načrtovanjem bivališč oziroma oblikovanjem bivalnega okolja, se je skozi tisočletja bolj ali manj uspešno spopadala z naravnimi nesrečami in njihovimi posledicami. Ne glede na to, da nekatere nesreče lahko pričakujemo povsod po svetu in da so varnostni principi podobni, je vendarle geografska pogojenost naravnih nesreč tista, ki prek različnih dejavnikov v največji meri vpliva na arhitekturno podobo zgradb oziroma celotne urbane krajine. Sestavek skuša pokazati vpliv nekaterih nesreč oziroma nevarnosti na spreminjanje arhitekturne podobe stavb in naselij. Poseben poudarek je na nevarnostih (nesrečah), ki ogrožajo zgradbe na Ljubljanskem barju. Ta pokrajina je imela dolgo sloves neprimerna za bivanje. Zaradi bližine Ljubljane pa je postala zanimiva tudi za poselitev, a zahteva poseben način gradnje. S temi problemi se je moral spoprijeti tudi arhitekt Jože Plečnik, avtor cerkve sv. Mihaela v Črni vasi na Ljubljanskem barju. Analiza cerkve je pokazala, da je Plečnik, ki je stanoval v bližnjem Trnovem, dobro poznal in upošteval glavne nevarnosti, ki ogrožajo naselja na Ljubljanskem barju. Žal pa gospodarske razmere niso omogočale, da bi zgradbo naredil tudi požarno varno.
Prenosi
Literatura
Anko, B. 1985: Terezijanski gozdni red za Kranjsko 1771. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, VTOZD za gozdarstvo. Ljubljana.
Anko, B., 1987: Začasni štajerski gozdni red 1539. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, VTOZD za gozdarstvo. Ljubljana.
Anzeljc, D. in ostali, 1995: Poplavna ogroženost Slovenije. Ujma 9. Ljubljana.
Areas of forest and other wooded land in Europe. Internet: http://ec.europa.eu/agriculture/fore/characteristics/area_en.htm (15. 11. 2007).
Bajec, A. in ostali: 1994: Slovar slovenskega knjižnega jezika. DZS. Ljubljana.
Bertalanič, R. 2006: Viharni vetrovi v Sloveniji leta 2005. Ujma 20. Ljubljana.
Bertalanič, R. 2007: Viharni vetrovi v Sloveniji leta 2006. Ujma 21. Ljubljana.
Božič, B. 1988: Gasilstvo na Slovenskem do leta 1941. Gasilska zveza Slovenije. Ljubljana.
Brečko, V. 1993: Poplave konec leta 1992 v luči značilnosti poplavnega sveta Ljubljanskega barja. Ujma 7. Ljubljana.
Brilly, M. 1998: Zaščita pred poplavami – Evropska praksa in razvoj. Ujma 12. Ljubljana.
Bubnov, S. 1996: Potresi. Mladinska knjiga. Ljubljana.
Dolinar, M: Podnebje Slovenije z vidika ekstremnih vremenskih dogodkov. Internet:http://arso.gov.si/vreme/poroÄŤila%20in%20projekti/Podnebje_izredni_dogodki.pdf (11. 1. 2008).
Dujič, B., Žarnić, R. 2000: Zagotavljanje potresne odpornosti hiš z leseno konstrukcijo. Zbornik 22. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije. Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev. Ljubljana.
Đurović, B., Mikoš, M., 2006: Ali smo ogroženi kadar tvegamo? Pojmi in izrazje teorije tveganj zaradi naravnih, geološko pogojenih nevarnosti. Geologija 49. Ljubljana.
Engel, H. 1964: The Japanese house, a tradition for contemporary architecture. Charles E. Tuttle Company. Tokyo.
Fister, P. 1986: Umetnost stavbarstva na Slovenskem. Cankarjeva založba. Ljubljana.
Fister, P. 1990: Popotresna obnova arhitekturnih spomenikov – II. Ujma 4. Ljubljana.
Gams, I., Cunder, T. 1983: Ljudska zaznava ogroženosti ter znanje o potresih in poplavah: na primeru južnega roba Ljubljanskega barja. Naravne nesreče v Sloveniji. SAZU. Ljubljana.
Gams, I. 1992: Tektonska pogojenost večjih poplavnih območij v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Poplave v Sloveniji. MORS in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana
Godec, R. 2005: Ljubljanica – reka sedmerih imen. 9. geografsko raziskovalni tabor 'Ljubljansko barje 2005'. Društvo mladih geografov Slovenije. Ljubljana.
Kajfež-Bogataj, L. 2007: Spreminjanje podnebja – zdaj in v prihodnosti. Podnebne spremembe. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete. Ljubljana.
Kališnik, M., Fister, P., Lah, L., Dekleva Smrekar, D., 2003: Uvod v znanstvenoraziskovalno metodologijo na področju arhitekture in urbanizma. Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Kladnik, F., Lovrenčak F., Orožen Adamič M. 2005: Geografski terminološki slovar. Založba ZRC SAZU. Ljubljana.
Kobler A., 2001: Sprejemljivost zaraščanja kot funkcija kakovosti kulturne krajine: prostorski model. Magistrsko delo. Internet: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/md_kobler_andrej.pdf (12. 1. 2008).
Kolbezen, M. 1994: Velike poplave in povodnji na Slovenskem – VI. Ujma 8. Ljubljana.
Komac, B. 2001: Geografski vidiki nesreč. Ujma 14/15, Ljubljana.
Komac, B., Zorn, M. 2005: Zemljevid ogroženosti zgornje Savinjske doline zaradi zemeljskih plazov in skalnih podorov. Ujma 19. Ljubljana.
Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008: Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geografija Slovenije 20. Ljubljana.
Kos, M. 1992: Posegi v prostor in poplave. Poplave v Sloveniji. MORS in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.
Košir, F. 2007: K arhitekturi (prvi del). Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937. Uprava Krajevnega leksikona. Ljubljana.
Kušar, D. 2001: Protipožarno varovanje arhitekturne dediščine (raziskovalna naloga). Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Kušar, D. 2005: Varnost v arhitekturi nekoč in danes (doktorska disertacija). Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Kušar, J. 1991: Zbornik župnije Barje ob 50 letnici zgraditve cerkve sv. Mihaela. Župnijski urad Barje. Ljubljana.
Kušar, J. Wallner, E., Slivnik, L. 1997: Analiza nosilne konstrukcije Plečnikove cerkve na Barju. Zbornik 19. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije. Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev. Ljubljana.
Lapajne, J. 1990: Napovedovanje potresov. Ujma 4. Ljubljana.
Largest and deadliest earthquakes by year (1990–2007). Internet: http://earthquake.usgs.gov/eqcenter/eqarchives/year/byyear.php (15. 11. 2007).
Melik, A. 1927: Kolonizacija Ljubljanskega barja. Tiskovna zadruga. Ljubljana.
Melik, A. 1946: Ljubljansko mostiščarko jezero in dediščina po njem. SAZU. Ljubljana.
Mesta občina Ljubljana, viri ogrožanja. Internet: http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna_uprava/ozrco/viri/49896/podrobno.html (22.1.2008).
Muhič, D. 2005: Požar pri Selih na Krasu. Ujma 19. Ljubljana.
Oblak, J., 2007: Požarni načrt (referat). Posvet »Požarni red, požarni načrt, načrt evakuacije«, 7.11.2007. Ig.
Ocena potresne ogroženosti republike Slovenije. Internet: http://www.sos112.si/slo/tdocs/ogrozenost_potres.pdf (15.11.2007)
Ogroženost. Internet: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=og1.htm (8. 6. 2007).
O vetrnih razredih. Internet: http://www.roltek.si/CD/A2000/web_data/PDF/EN13659.pdf (3.1.2008).
Orožen Adamič, M. 1992: Pregled poplav v Sloveniji. Poplave v Sloveniji. MORS in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.
Ogrin, D. 2002: Podnebje. Nesreče in varstvo pred njimi. Uprava RS za zaščito in reševanje. Ljubljana.
Perko, D. 1992: Ogroženost Slovenije zaradi naravnih nesreč. Ujma 6. Ljubljana.
Polič, M., Čačinovič Vogrinčič, G., Musek, J., Pečjak, V., Zabukovec, V., Žlender, B.: 1994: Psihološki vidiki nesreč. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ljubljana.
Polič, M., Zabukovec, V., Tušak, M., Kline, M.: 1996: Opozarjanje na nevarnost potresa. Ujma 10. Ljubljana.
Pospeški tal. Internet: http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/mikrorajonizacija_slika2.pdf (14.01.2008).
Postava sa volo ogna na kmetih. Ljubljana, 28. januar 1795. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana.
Postava sa volo ogna v mejstih, inu tergih na Kranjskem. Ljubljana, 28. januar 1795. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana.
Pristov, N. 1996: Burja v Sloveniji. Ujma 10. Ljubljana.
Šifrer M. 1984: Nova dognanja o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega barja. Geografski zbornik 23. SAZU, Ljubljana.
Šipec S., Zajc, M., Naglič, R.: Požari leta 1994. Ujma 9. Ljubljana.
Šipec, S. 1998: Požari v Sloveniji 1997. Ujma 12. Ljubljana.
Šipec, S. 1999: Pregled naravnih in drugih nesreč leta 1998. Ujma 13. Ljubljana.
Tomaževič, M., Fischinger, M. 1995: Potres v Kobeju januarja 1995. Ujma 9. Ljubljana.
Tomaževič, M., Fischinger, M. 1995: Potres v Kobeju januarja 1995: vpliv potresa na stavbe. Ujma 9. Ljubljana.
Tomaževič, M., Klemenc, I., Lutman, M., 1999: Posledice potresa na kamnitih zidanih hišah. kaj smo se naučili od potresa. Ujma 13. Ljubljana.
Trontelj, M., 1997. Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja. Hidrometeorološki zavod RS. Ljubljana.
Valenčič, V., 1970: Vrste zemljišč. Zgodovina agrarnih panog. SAZU. Ljubljana
Vidrih, R., Godec, M. 1995: Ljubljanski potres leta 1895 in njegov vpliv na razvoj gradbeno tehničnih predpisov. Ujma 9. Ljubljana.
Vidrih, R. 1995: Čeprav morda ni videti, je potresnovarna gradnja tokrat obvarovala mnogo življenj. Delo, 25. 1. 1995. Ljubljana.
Vilfan, S. 1970: Kmečka hiša. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. SAZU, DZS. Ljubljana.
Vrhovec, T. 2002: Padavine. Nesreče in varstvo pred njimi. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ljubljana.
Wallner, E. 1999: Problematika temeljenja Plečnikove cerkve na Barju. Zbornik 21. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije. Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev. Ljubljana.
Yoshino, M., Yoshimura, M., Mitsui, K., Yoshino, T., Owada, M., Ueda, S., Urushibara, K., in Nakamura, K., 1976: Local climatological Observations made in the Ajdovščina Region of Slovenia, Yugoslavia. Local wind Bora. University of Tokyo press. Tokyo.
Žalik, A. 2005: Geološki razvoj Ljubljanskega barja in razvoj reliefa. 9. geografsko raziskovalni tabor »Ljubljansko barje 2005«. Društvo mladih geografov Slovenije. Ljubljana.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2008 Domen Kušar
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
