Prostorsko dojemanje Sredozemlja v Sloveniji: (Ne)skladje med dojemanjem in fizičnimi opredelitvami

Povzetek

V prispevku je na podlagi predhodno preizkušene metode predstavljeno razumevanje prostorskega obsega Sredozemlja v Sloveniji. Ker Sredozemlje lahko opredeljujemo na podlagi številnih zelo različnih kriterijev, je le to zelo subjektivno določljiv pojem, pri katerem so si geografske in ne-geografske opredelitve med seboj enakovredne. V raziskavi je uporabljena anketna metoda, ki je razkrila mnenja prebivalstva živečega na širšem območju, ki ga v splošnem uvrščamo v Sredozemlje. Določitev obsega Sredozemlja smo dosegli s pomočjo posebnega vprašanja, v katerem so anketiranci vrisovali mejo Sredozemlja v Sloveniji na vnaprej pripravljen zemljevid, glede na njihovo subjektivno kompleksno zaznavo značilnosti tega območja. Prostorsko strukturirana anketa je tako zaobsegla območja Slovenske Istre, Vipavske doline, Vipavskih brd, Goriške ravni, Goriških brd, Krasa, Pivke, doline Reke, Brkinov in Matarskega podolja ter Ljubljane z okolico. S pomočjo računalniških prijemov smo vse odgovore, na osnovi teorije mehkih množic, združili na skupni karti, ki prikazuje obseg in članstvo, ki ga mehka množica »Sredozemlje« predstavlja v trdi množici »Slovenija«. Meja med sredozemskim in nesredozemskim delom Slovenije, se na ta način vzpostavlja kot zvezen prehod. Srednja vrednost tega prehoda poteka od Šempetra, po vzhodnem robu Krasa mimo Divače in se zaključi vzhodno od Slavnika. Bolj restriktiven kriterij 0,95 pa v slovensko Sredozemlje vključuje le morje z obalnimi deli Šavrinskega gričevja. Posebej zanimive so se izkazale razlike v prostorskem dojemanju meja Sredozemlja med posameznimi anketnimi območji.