Nevihtna neurja in njihove posledice v submediteranski Sloveniji od 14. do srede 19. Stoletja

Povzetek

V prispevku je prikazan pregled nevihtnih neurij in rekonstrukcija obdobij s pogostejšim pojavljanjem le-teh v submediteranski Sloveniji v topli polovici leta v t. i. pred instrumentalnem obdobju. Podatki so pridobljeni iz sekundarnih in terciarnih zgodovinskih virov, predvsem kronik. Predstavljena kronologija ne omogoča popolne rekonstrukcije, ker je podatkov premalo, nudi pa osnovni vpogled v obdobja z zgostitvijo teh pojavov. Izstopata 17. in 18. stoletje, zlasti prvi polovici, ki spadata med vremensko najneugodnejši v zadnjem tisočletju. Ostrim zimam s pozebami, sušnim in premokrim poletjem se je v 17. stoletju pridružilo 12 in v 18. stoletju 16 večjih neurij, ki so povzročila veliko škodo in zelo poslabšala življenjske razmere. Pogostost neurij je bila v prvi polovici 17. in 18. stoletja na ravni konca 20. stoletja, ko večjo pojavnost teh vremenskih ekstremov večinoma povezujemo s splošnim ogrevanjem ozračja. Iz kronike je razvidno, da se značilnosti neurij in vrsta škode, ki so jo povzročila, do današnjih časov nista bistveno spremenili. Edino, kar novejša klimatska zgodovina ni zabeležila je, da bi se ob avgustovski nevihti v nižjih delih Pri morske tako ohladilo, da bi snežilo, kakor se je baje zgodilo avgusta 1710.