Začetek, razvoj in današnje stanje srednješolskih tečajev v povojni slovenski emigraciji v Argentini

Avtorji

  • Avgust Horvat

Povzetek

V tujini vsakdo zelo ceni vrednost materinščine, v našem primeru slovenskega jezika. Povojni slovenski priseljenci v Argentini so čutili za naravno dolžnost, da govorjeno in pisano besedo predajo svojim potomcem. Zato so ustanavljali skupna krajevna središča, osnovnošolske in srednješolske tečaje z namenom, da dopolnjujejo predajo materinščine v družinah. O vpisu v srednješolske tečaje soodločajo dijaki sami, ti pa so že precej pod vplivom okolja, ki poskuša doseči potrebno izobrazbo s čim manjšim trudom. Zaradi tega je tudi sorazmerno manjši vpis. Če je bila v družinah prve generacije predaja materinščine otrokom dolžnost, v družinah druge generacije zavest o tej dolžnosti popušča, kar vpliva na otroke predvsem v dobi adolescenece. Pri tem ne gre pozabiti na narodno mešane zakone, ki so tem bolj izpostavljeni asimilaciji.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Brulc, Tone. Argentina. Ljubljana: Modrijan, 1997.

Brumen, Vinko. Iskanje. Buenos Aires: SKA, 1967.

Gogala, Mirko. Usode izseljencev. Buenos Aires: SKA, 1996.

Zbornik Svobodne Slovenije 1971-1972. Buenos Aires: Svobodna Slovenija, 1972.

Zbornik dela v zvestobi in ljubezni: Zedinjena Slovenija 1948-1998. Ur. Jože Rant. Buenos Aires: Zedinjena Slovenija, 1998.

Prenosi

Objavljeno

1999-01-01

Kako citirati

Horvat, A. . (1999). Začetek, razvoj in današnje stanje srednješolskih tečajev v povojni slovenski emigraciji v Argentini. Dve Domovini, (10). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/13240

Številka

Rubrike

Članki