Glasba na slovenskih radijskih postajah: domače legende, globalni pop trendi in vplivi iz regije

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.3986/dd.2023.2.02

Ključne besede:

migracije glasbe, globalizacija, mediji, slovenska narodnozabavna glasba, odbirateljstvo

Povzetek

Avtorja v članku na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih metod analizirata pojavnost slovenske in tuje glasbe v slovenskih radijskih in televizijskih medijih. Pri tem posebno pozornost namenjata vlogi vratarstva slovenskih medijev pri formiranju popularne glasbe in glasbenih okusov v Sloveniji. Analiza pokaže, da medijsko odbiranje glasbe upošteva specifične kulturne, družbene in politične kriterije, kar se med drugim kaže v nevključevanju »odbojnih« žanrov, v polarizaciji na ravni glasbenega okusa, v regulaciji migracij glasbe ter v konstruiranju specifičnih konceptualnih mej, ki jih vratarji glasbe vzpostavljajo (in obenem tudi upoštevajo).

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Archer, R. (2012). Assessing Turbofolk Controversies: Popular Music between the Nation and the Balkans. Southeastern Europe, 36, 178–207.

Baker, C. (2007). The Concept of Turbofolk in Croatia: Inclusion/Exclusion in the Construction of National Music Identity. V C. Baker (ur.), Nation in Formation: Inclusion and Exclusion in Central and Eastern Europe (str. 139–158). SSEES Publications.

Bakić-Hayden, M. (1995). Nesting Orientalisms: The Case of Former Yugoslavia. Slavic Review, 54(4), 917–931.

Bavčar, I. (ur.). (1985). Punk pod Slovenci. Republiška konferenca ZSMS, Univerzitetna konferenca ZSMS.

Bobnič, R., Majsova, N. in Šepetavc, J. (2021). What is the Affect of a Merry Genre? The Sonic Organization of Slovenian Folk Pop as a (Non)Balkan Sound. Journal of Sonic Studies, 23. https://www.researchcatalogue.net/view/1599014/1599015

Bourdieu, P. (1984). Distinction: A Social Critique of the Judgement of Taste. Routledge.

Bulc, G. (2004). Proizvodnja kulture: vloga in pomen kulturnih posrednikov. Subkulturni azil.

Čvoro, U. (2014). Turbo-folk Music and Cultural Representations of National Identity in Former Yugoslavia. Ashgate Publishing Limited. https://doi.org/

4324/9781315549583

Gayroud, A. (2019). Dialectic of Pop. Urbanomic.

Gitelman, L. (2006). Always Already New: Media, History, and the Data of Culture. MIT Press.

Gordy, E. D. (1999). The Culture of Power in Serbia: Nationalism and the Destruction of Alternatives. Penn State University Press.

Hafner-Fink, M., Kurdija, S., Malnar, B., Uhan, S., & Stanković, P. (2022). Slovensko javno mnenje 2021/1 – Poročilo o izvedbi raziskave in sumarni pregled rezultatov. Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Jones, R. (2017). Nasilne meje. *cf.

Kaluža, J., & Prodnik, J. (2022). Remembering Media and Journalism in Socialist Yugoslavia. Prispevki za novejšo zgodovino, 62(1), 123–145. https://doi.org/

51663/pnz.62.1.6

Kaluža, J., & Bobnič, R. (2023). Slovenska narodnozabavna glasba 2022/2: Principi, prakse in norme uredniške selekcije popularne glasbe v slovenskih medijih [Podatkovna datoteka]. Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP - IDNo: NZG222. https://doi.org/10.17898/ADP_NZG222_V1

Karamanić, S., & Unverdorben, M. (2019). Balkan High, Balkan Low: Pop-Music Production Between Hybridity and Class Struggle. V E. Mazierska in Z. Győri (ur.), Eastern European Popular Music in a Transnational Context (str. 155–170). Palgrave Macmillan.

Krašovec, P. (2022, 22. julij). Srednji razred in razredizem. Dissenz. https://www.disenz.net/srednji-razred-in-razredizem

Luthar, B. (2012). Popularna kultura in razredne distinkcije v Sloveniji: simbolne meje v egalitarni družbi. Družboslovne razprave, XXVIII(71), 13–37.

Majsova, N. (2016). The Aesthetics of Slovene Popular Music for Different Generations of Slovene Listeners: The Contribution of Audience Research. Popular Music and Society, 39(1), 76–96. https://doi.org/10.1080/03007766.2015.1061353

Muršič, R. (2000). Trate vaše in naše mladosti: zgodba o mladinskem in rock klubu. Subkulturni azil.

Negus, K. (1992). Producing Pop: Culture and Conflict in the Popular Music Industry. Edward Arnold.

Perković, A. (2018). Sedma republika: pop kultura in razpad Jugoslavije. Zenit.

Prey, R. (2018). Nothing Personal: Algorithmic Individuation on Music Streaming Platforms. Media, Culture & Society, 407, 1086–1100. https://doi.org/

1177/0163443717745147

Russell, F. M. (2019). The New Gatekeepers. Journalism Studies, 20(5), 631–648.

Smith Maguire, J., & Matthews, J. (ur.). (2014). The Cultural Intermediaries Reader. Sage Publications.

Stanković, P. (2013). Kaj pa pop? Zgodovina in zgodovine slovenske popularne glasbe. Družboslovne razprave, XXIX(72), 65–84.

Stanković, P. (2021). Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe. Fakulteta za družbene vede.

Stanković, P., & Bobnič, R. (2022). Občinstva sodobne slovenske narodnozabavne glasbe v kulturološki perspektivi. Družboslovne razprave, XXXVIII(100), 131–162. https://doi.org/10.51936/dr.38.100.131-162

Todorova, M. N. (2001). Imaginarij Balkana. Inštitut za civilizacijo in kulturo.

Tonković, Ž., Krolo, K., & Marcelić, S. (2020). Klasika, punk, cajke: kulturni kapital i vrijednosti mladih u gradovima na jadranskoj obali. Sveučilište u Zadru.

Toš, N., Splichal, S., Saksida, S., Bašić, S., Luthar, B., Hafner-Fink, M., Uhan, S., & Kurdija, S. (1992). Slovensko javno mnenje 1992. CJMMK – Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. https://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/media92

Valetič, Ž. (2018). 80ta : desetletje mladih: zgodba slovenskega pop-rocka v času, ko je popularna glasba krojila podobo (in usodo) sveta. Grafični atelje Zenit.

Velikonja, M. (2009). Lost in Transition: Nostalgia for Socialism in Post-socialist Countries. East European Politics and Societies, 23(4), 535–551. https://doi.org/10.1177/0888325409345140

Verboord, M., & Brandellero, A. (2018). The Globalization of Popular Music, 1960–2010: A Multilevel Analysis of Music Flows. Communication Research, 45(4), 603–627. https://doi.org/10.1177/0093650215623834

White, D. M. (1950). The “Gate Keeper”: A Case Study in the Selection of News. Journalism Quarterly, 27(4), 383–391. https://doi.org/10.1177/107769905002700403

Zakon o medijih (ZMed). (2001). Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1608

Zorko, A. (2021, 4. junij). Audiostar, nova raziskava poslušanosti radijskih postaj na slovenskem trgu. Marketing Magazin. https://www.marketingmagazin.si/vpogled/audiostar-nova-raziskava-poslusanosti-radijskih-postaj-na-slovenskem-trgu

Prenosi

Objavljeno

2023-07-22 — posodobljeno 2023-09-22

Verzije

Kako citirati

Kaluža, J., & Bobnič, R. (2023). Glasba na slovenskih radijskih postajah: domače legende, globalni pop trendi in vplivi iz regije. Dve Domovini, 2023(58). https://doi.org/10.3986/dd.2023.2.02 (Original work published 22. julij 2023)

Številka

Št. 58 (2023)

Rubrike

Članki

Licenca

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki