Slovenci v Afriki in na Arabskem polotoku

Povzetek

O Slovencih v Afriki in na Arabskem polotoku je bilo doslej znanega oziroma zapisanega zelo malo, zato se je avtor odločil za temeljitejšo raziskavo. Pri tem ugotavlja tako kvantitativne kot kvalitativne razsežnosti navzočnosti Slovencev, njihovih potomcev in pa slovenske kulture v tem prostoru. Opaža standardne, vendar političnogeografskim razmeram primerne akulturacijske procese, predvsem pri pripadnikih druge generacije slovenskih izseljencev. »Kategorije« slovenskih izseljencev tipologizira po državah, ki jih je obiskal v okviru projekta, ter glede na vzrok izselitve in starostno-socialne specifike. Tako se podrobneje loteva slovenstva v Egiptu, Južnoafriški republiki in Keniji. Pri analiziranju posameznih značilnih skupin se dotakne tudi slovenskih misijonark (in misijonarja) v Egiptu – misijonarstva kot oblike izseljenstva se v tem prispevku sicer ne loteva, vendar pa je bila vloga klerikov pri ohranjanju slovenstva v Egiptu odločilnega pomena.

Članku daje specifično težo poročilo o navzočnosti pri ustanovitvi prvega sodobnega društva Slovencev na omenjenem območju (v Nairobiju, Kenija, novembra 2001) ter o prvem večjem srečanju Slovenk in Slovencev v Južni Afriki, ki mu je kmalu sledila ustanovitev slovenskega društva (marca 2002).

Države, v katerih trenutno živi relativno večje število Slovencev, so: Egipt, Južnoafriška republika, Kenija, Jordanija in Izrael, omeniti pa velja še Gano in Kuvajt. Posamezne izseljence lahko najdemo tudi v drugih državah kot npr. Namibija, Tanzanija, Zimbabve, Bocvana, Gvineja Bisao, Alžirija, Tunizija itd.