KONCEPTUALNE DILEME V RAZPRAVAH O MULTIKULTURALIZMU IN GLOBALIZACIJI
Povzetek
V razpravah o multikulturalizmu in globalizaciji naletimo na številne konceptualne dileme in razhajanja med posameznimi avtorji. Razlike so lahko povezane z različnimi definicijami samih dveh omenjenih kategorij, največkrat pa koreninijo v različnih razumevanjih kategorij, ki jih koncepta multikulturalizma in globalizacije krovno prekrivata in zaobjemata. Že sam pojem globalizacije se različno pojmuje. V razpravah o multikulturalizmu jo H. Kurthen (1997, 259) opredeli kot globalno ekonomsko soodvisnost, medtem ko teoretiki t. i. urbane sociologije (Hočevar, 2000) te procese razumejo kot bolj heterogene in kompleksne. Vzporedno s pojmom globalizacija vpeljejo hkratnost induviduacije. To stališče, preneseno na področje študij o civilizacijah, nas pripelje do pojmov globalna civilizacija, lokalitete in selektivna inkorporacija (Robertson, Rudmetof,1995; Wilkinson,1995). Za razumevanje samega pojma multikulturalizem pa je v prvi vrsti pomembno, kako se razume pojme kultura, družba, civilizacija, njihove meje in odnose, do katerih prihaja med njimi (kulturni stik vs. konflikt). Hkrati se v razpravah o multikulturalizmu v ozadju skriva avtorjevo razumevanje kategorije pravičnosti. Tako se srečamo s t.i. korporativno, liberalno in kritično rabo pojma multikulturalizem.
Multikulturalizmu se pomensko približujejo še nekateri pojmi: kulturni pluralizem, interkulturalizem in transkulturalizem. Slednji se po svoji opredelitvi močno približuje pojmu selektivna inkorporacija kulturnih elementov, ki jo srečamo pri teorijah civilizacij.
Ob upoštevanju razprav o civilizacijah bi morali torej govoriti o vplivih globalizacije na civilizacije in znotraj tega na posamezne kulture ter o vlogi multikulturalizma kot možnosti, ki bi preprečila vse večjo kulturno homogenizacijo sveta – če do nje sploh prihaja. Nekateri avtorji namreč izpostavljajo dvojno, ambivalentno dinamiko globalizacijskih procesov: vse večje približevanje po eni strani naj bi na drugi strani odpiralo vse več možnosti za alternativne oblike in akcije (individuacijo). Temu pristopu bi prav gotovo lahko prišteli teorije, ki govorijo o globalni civilizaciji. Sploh v zadnji skupini je globalna civilizacija povezana z ekonomsko političnimi mrežami moči (brez kulturnih elementov), kultura pa je na ravni lokalnega. Podobno stališče, da je globalizacija globalna ekonomska soodvisnost, zavzema H. Kurthen (1997). Pri tem se postavi vprašanje, kakšen odnos se postavlja med politiko in ekonomijo na eni strani in kulturo na drugi. Kako močan vpliv imajo globalne ekonomsko-politične mreže na kulturno (lokalno) dogajanje? Predvsem je tu v ospredju vprašanje ali imajo te mreže moč, da vzpostavijo kulturno homogenost na tako globalni ravni, saj nam podrobnejši vpogled v zgodovino pove, da je kulturo težko homogenizirati že na ravni (nacionalne) države?
Prenosi
Literatura
Althusser, L. (1980): Ideologija in estetski učinek. Ljubljana.
Benedict, R. (1976): Obrasci kulture. Prosveta, Beograd.
Barfield, T. (1997): The Dictionary ofA nthropology. Blackwell Publishers, Oxford.
Baum an, Z. ( 1984): K ultura i društvo. Prosveta, Beograd.
Gordon, M. (1964): A ssim ilation in Am erican Life. Oxford Univ. Press, N ew York.
Giroux, H. E., (1994): Insurgent M ulticulturalism and the Prom ise o f Pedagogy. V: M ulticulturalism . Blackwell, Cambridge, str. 325-343.
Goldberg, D. T. (1994): M ulticultural Conditions. V: M ulticulturalism. Blackwell, Cam bridge, str. 1-41.
Habermas, J. (1991): Državljanstvo i nacionalni identitet, Razm išljanja o evropskoj budučnosti. Filozofska istraživanja SV. I.
H ateh, E. (1979): A ntropološke teorije. B eogradski izdavačko-grafički zavod, Beograd.
Hočevar, M. (2000): Novi urbani trendi: prizorišča v m estih - omrežja med mesti. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.
H untington, S. P. (1996): The Clash o f Civilisation and the Rem aking ofW orld Order. Simon & Schuster, New York.
Katunarić, Y. (1 993): Interkulturalizem. Teorija in praksa, Fakulteta za družbene vede, št. 1-2, Ljubljana, str. 14-25.
Kurthen, H. (1997): The Canadian experience w ith multicu1turalism and employment equity: Lessons for Europe. V: New Community - The Journal o f the European Research Centre on M igration and Ethnic Relations, Carfax Publishing Ltd, št. 2, str. 249-269.
Lukšič-Hacin, M. (1995): Ko tujinapostane dom. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana.
Lukšič-H acin, M. (1999): M ultikulturalizem in m igracije. Založba ZRC SAZU, Ljubljana.
Lukšič-Hacin, M. (2002): M ultikulturalizem , m ednarodne migracije in podedovane skupinske identifikacije: etničnost, rasa, spol. V: Dve domovini -T w o Homelands, Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, št. 15, Ljubljana, str. 33-50.
M cLaren, P. (1994): W hite Terror and Oppositional Agency: Towards a Critical M ulticulturalism . V: M ulticulturalism . Blackwell, Cambridge, str. 45-74.
Melko, M. (1995): The N ature o f Civilization. V: Civilizations and W orld Systems. AltaM ira Press, W alnut Creek, str. 25-45.
M organ, L. H. (1981): D revno društvo: istraživanja čovekovog razvoja od divljaštva i varvarstva do civilizacije. Prosveta, Beograd.
Offe, K. (1985): Družbena moč in politična oblast. Delavska enotnost, Ljubljana.
Payne, M. (1996): A Dictionary ofC ultural and Critical Theory. Blackwell Publishers, Oxford.
Rihtman - Avguštin, D. (1976): Ekonomske vrijednostne orientacije i modeli odločivanja tradicijskog društveno-kultum og sustava. Doktorsko delo, FSPN, Ljubljana.
Rizman, R. (1995): N acionalizem : Pro et Contra. V: Vesela znanost o okolju, št. 1, Ljubljana, str. 193.
Rockefeller, S. C. (1992): Comment. V: M ulticulturalism and the Politics ofR ecognition. Princeton Univ. Press, Princeton, str. 87-98.
Szabo, F. A. J. (1 997): M ulticulturalism and Trans-National Legacy o f Central Europeans: A North Am erican Perspective. V: Un-verstandis der Kulturen. M ultikulturalism us in M itteleuropa in H istorischer Perspektive. Herrnagoras, M ohorjeva družba, Ljubljana -D u n a j.
Taylor, Ch. (1992): M ulticulturalism and the Politics ofR ecognition. Princeton Univ. Press., Princeton.
W ilkinson, D. (1995): Central C ivilization. V: Civilizations and W orld Systems. A ltaM ira Press, Walnut Creek, str. 46-74.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
