MEJE MULTIKULTURNE KOMUNIKACIJE: ETNIČNO-SIMBOLNE REPREZENTACIJE V AVSTRALSKEM PROSTORU
Ključne besede:
etnični simboli, mediji, politika multikulturalizma, multikulturna komunikacija, etnično-simbolna identifikacijaPovzetek
Multikulturna komunikacija med heterogenimi in diferenciranimi etničnimi skupinami deluje v kulturno raznolikem okolju na podlagi poenostavljenih etničnih simbolov. Etnični simboli se navadno prek množičnih medijev vgrajujejo tako v zavest pripadnikov etničnih skupin kot tudi večinske, mainstream družbe. Avstralski multietnični prostor s politiko multikulturalizma in z odpiranjem prostora javni reprezentaciji etničnih skupin gradi fragmentirano etnično okolje. V njem lahko na eni strani sledimo postopni in vse večji integraciji nekaterih začetnih priseljenskih skupin (in njihovih potomcev) v avstralsko okolje, na drugi strani pa vse večji marginalizaciji nekaterih drugih, novejših priseljenih etničnih skupin (in njihovih potomcev). Etnično okolje s simbolno reprezentacijo posameznih etničnosti še vedno deluje podobno, kot je delovalo v preteklosti; to je na podlagi asimilatorne logike, ki razlikuje med nami in tistimi, ki so »tuji in drugačni«.
V avstralskem multikulturnem prostoru komunikacija med etničnimi skupinami in večino velikokrat poteka le v eni smeri, tudi mediji pogosto usmerjajo svoj pogled le od manjšine k večini in tako ne uspejo doseči celotnega multikulturnega spektra. Vidna je dvojnost medijskih reprezentacij, ki izzovejo stereotipne etnične podobe na dveh ravneh: prva je dobra, druga slaba, prva bolj pozitivna, druga bolj negativna. Dvojnost v medijskem posredovanju etničnih podob lahko opazimo celo pri reprezentacijah ene same etničnosti. Temu smo v sodobni avstralski družbi priče predvsem pri posameznih etničnih skupinah, priseljenih iz azijskega prostora.
Slovenska kultura je bila v avstralskem okolju vselej (vsaj v večji meri) v pozitivnem vrednotnem polju evropejskega priseljevanja, čeprav so se posamezniki zaradi svoje relativne »nevidnosti« in »številčne majhnosti« skozi čas zmeraj lahko, po svoji volji ali ne, premikali tako med posameznimi etničnimi skupinami kot tudi med etničnimi skupinami in večinsko družbo. Kljub temu da lahko na eni strani govorimo o heterogenosti etničnih reprezentacij v multikulturnem prostoru, lahko na drugi strani sledimo tudi postopni homogenizaciji nekaterih etničnih skupin. Tako kljub etnični diverzifikaciji v etnično mešanem in globalnem prostoru nastajajo etnične podobe, ki so multikulturne in prav zaradi svoje mešanosti in večpomenskosti postajajo med seboj vse bolj povezane in homogene.
Prenosi
Literatura
Appadurai, Arjun (1998). The Changing Role o f Ethnography. Media, Ritual and Identity (ur. Tamar Liebes in James Curran). London, New York: Routledge, str. 108-115.
Appadurai, Arjun (2000). Modernity at Large: cultural dimensions o f globalization. M inneapolis, London: University o f M innesota Press, 229 str.
Appadurai, Arjun (2002). Here and Now. The Visual Culture Reader (ur. Nicholas M irzoeft). London, New York: Routledge, str. 173-180.
Australian Goverrnent’s official website for the Department oflm m igration and M ulticultural and Indigenous Affairs. http://ww w .im m i.gov.au/statistics/statistics/statistics_m enu-.opdata.htm , 17. 12. 2003.
Australian M ulticulturalism : Introduction, Definition, Principles. http://www.im m i.gov.au/m ulticultural/australian/index.htm , 17. 12. 2003.
Berger, Peter, Luckm ann, Thomas (1966, 1988). D ružbena konstrukcija realnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba, 212 str.
Bhabha, Homi K. (1994). The Location o f Culture. London, New York: Routledge, 285 str.
Bhabha, Homi K. (1997). Culture’s ln Between. Questions o j'Cultural Identity (ur. Stuart Hall in Paul Du Gay). London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage Publications, str. 53-60.
Castlcs, Stephen (2000). Elhnicity and Globalization. From Migrant Worker lo Transnational Cilizen. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage Publications, 228 str.
Castles, Steven, Cope, Bill, Kalantzis, Mary in M orriscy, M ichael (1996). Australia: M ulti-Ethnic Community W ithout Nationalism? Elhnicity (ur. John Hutchinson in Anthony D. Smith). Oxford, N ew York: Oxford University Press, str. 358-367.
Gillespie, M arie (1995). Television, Ethnicity and Cultural Change. London, New York: Routledge, 238 str.
Gough W hitlam, biographical details. http://whitlam .alp.org.au/bio.htm l, 9. I. 2004.
Hall, Stuart (1997). Introduction. W ho needs ‘Identity’? Queslions o f Cultural Identity (ur. Stuart Hall in Paul Du Gay). London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage Publications, str. 117.
Hall, Stuart (2000). Questions o f Cultural Identity. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage, 198 str.
Hall, Stuart (2002). Representation: Cultural Representations and Signifying Practice. London: Sage; Milton Keynes: The Open University, 400 str.
Jones, Frank L., Smith, Philip (200 1). Diversity and Com m onality in National ldentities: an Exploratory Analysis o f Cross-national Patterns. Journal o f Sociology, 3 7( 1), str. 45-63.
Južnič, Stane (1993). Identitela. Ljubljana: Fakulteta za dm žbene vede.
M irzoeff, Nicholas (2002). The M ultiple Viewpoint: Diaspora and Visual Culture. The Visual Culture Reader (ur. Nicholas Mirzoeff). London, New York: Routledge, str. 284-213.
M irzoeff, Nicholas (2002). The Visual Culture Reader. London, New York: Routledge, 737 str.
Noble, Greg, Poynting, Scott, Tabar, Paul (1999). Youth, Ethnicity and the M apping o f Identities: Strategic Essentialism and Strategic Hybridity among Male Arabicspeaking Youth in South-western Sydney. Communal/Plural, 7(1), str. 29-41.
Radio 3ZZZ, slovenske radijske oddaje. http://www.3zzz.com .au, 22. 10. 2002, avgust 2003 - februar 2004.
SBS Radio. The many voices o f one Australia. http://www.sbs.com .au/radio/index.php?page=ds, 2003 - febm ar 2005. http://www.sbs.com.au/radio_new/index.htmI Sociological Research Online, 2003 - februar 2005.
Schech, Susan, Haggis, Jane (2001). M igrancy, M ulticulturalism and Whiteness: Recharting Core Identities in Australia. Communal/Plural, 9(2), str. 143-159.
Skrbiš, Zlatko (1996). Slovenes in Australia: some decades later towards a research agenda. Soočenje mita in realnosli ob prihodu izseljencev v novo okolje: zbornik referatov s sim pozija »Soočenje m ita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje«, Portorož, Slovenija, 18.-19. maja 1995/The Confr ontation Beetween M yth and the Reality on the Arrival o f Emigrants to a New Land: Proceedings o f the Symposium >1 The Arrival o f the Emigrants to a New Land«, Portorož, Slovenia, May 18 - May J 9, J 995 (ur. Irena Gantar Godina). Ljubljana: Inštitut za izseljenstvo, ZRC SAZU, str. 63-68.
Skrbiš, Zlatko (1999). Long-distance Nationalism: Diapsoras, Homelands andldentities. Aldershot: Ashage.
Skrbiš, Zlatko (2003). Diasporično slovenstvo: politika, nacionalizem in mobilnost. D ružboslovne razprave, 19(42), str. 9-20, 201 str.
Smith, Philip, Phillis, Tim (2001). Popular understandings o f »UnAustralian«: an investigation o f the un-national. Journal o f Sociology, 37(4), str. 323-339.
Stičišče avstralskih Slovencev; M edia House; Glas Slovenije/The voice o f Slovenia. http://www.glasslovenije.com.au, 22. 1 O. 2002, december 2003 - februar 2004.
Tabar, Paul, Noble, G reg, Poynting, Scott (2003). The Rise and Falter o f the Field o f Ethnic Politics in Australia: the Case o f Lebanese community leadership. Journal oflntercultural Studies, 24(3), str. 267-287.
Thezaurus http://thezaurus.com , 22. 1 O. 2002, junij 2003 - februar 2004.
W hite, Rob, Perrone, Santina (2001). Racism, Ethnicity and Hate Crime. Com m unal/ Plural, 9(2), str. 161-180.
WogLife http://www.wog.com .auarticle_m ain.asp?ArticleId=416, 1. 2. 2005. http://www.wog.com .au/article_m ain.asp?Articleld=286, 1. 2. 2005. http://www.wog.com.au/forum/forum- posts.asp?TlD=403& PN= I &TPN=2, 5. 2. 2005.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
