ODZIV SLOVENSKIH UČITELJEV NA OTROKE PRISELJENCEV IZ BIVŠE JUGOSLAVIJE

Povzetek

Namen pričujočega članka je osvetliti položaj otrok priseljencev iz bivše Jugoslavije v slovenski osnovni šoli.
Sodobna šola pred učitelje postavlja nove in relativno visoke zahteve, ki naj bi prispevale k demokratizaciji odnosov in pravičnosti šole. Z vidika doseganja kvalitetnih izobraževalnih učinkov se pred učitelje postavlja zahteva po učni diferenciaciji in individualizaciji, ki naj bi učencem omogočala doseganje čim višjih nivojev znanj. Z vzgojnega vidika pa je pred učitelje postavljena zahteva po inkluziji vseh učencev, ki zmorejo ob maksimalni pomoči dosegati vsaj minimalne standarde znanja. Ta med drugim predpostavlja učiteljevo pripravljenost oblikovanja razredne skupnosti med seboj solidarnih in odgovornih posameznikov, ki zmorejo spoštovati in sprejemati različnost in na ta način razvijati zmožnost konstruktivnega sodelovanja v družbi različnih.
Zastavili smo si vprašanji, koliko se slovenski osnovnošolski učitelji čutijo odgovorni za učni uspeh in socialno vključenost otrok priseljencev. V zvezi s prvim vprašanjem smo reprezentativni vzorec osnovnošolskih učiteljev povprašali, ali dejavniki, vezani na značilnosti učenca, dogajanje v razredu in razmere doma, vplivajo na učno uspešnost učenca priseljencev in če da, v kolikšni meri. V zvezi z drugim vprašanjem pa smo preverjali, kakšno vlogo igrajo pri socialni vključitvi priseljenskega učenca v razred njegovi starši, otrok sam, starši ostalih otrok, ostali otroci in učitelj.
Rezultati raziskave kažejo, da se slovenski učitelji čutijo manj odgovorni za učni uspeh priseljenskega učenca kot za uspeh ostalih učencev, kot tudi, da se ne čutijo odgovorni za uspešno socialno inkluzijo otroka priseljencev v razred. Vprašanje torej je, čemu lahko pripišemo v raziskavi prepoznani občutek neodgovornosti učiteljev za otroke priseljencev?
Ugotavljamo, da bi bilo potrebno največjo pozornost namenjati tako ozaveščanju učiteljev o njihovi ključni vlogi pri doseganju vzgojno-izobraževalnih ciljev šolanja kot tudi senzibilizaciji učiteljev za realne težave učencev priseljencev in še zlasti ozaveščanju učiteljeve lastne pripravljenosti za interkulturno izobraževanje.