ZAGREB, LJUBLJANA, PRAGA: KORESPONDENCA ZOFKE KVEDER IN NJENE HČERE VLADIMIRE JELOVŠEK
Ključne besede:
izseljenci, migrantska korespondenca, Slovenci na Hrvaškem, Zofka Kveder, slovenska književnost, izseljenska književnost.Povzetek
Slovenska pisateljica, publicistka, prevajalka in urednica Zofka Kveder (1878-1926) se je rodila v Ljubljani, živela pa v Trstu, Bernu, Münchnu, Pragi in od 1906 do smrti v Zagrebu, kjer je tudi pokopana. Poleg kratke proze: Misterij žene (1900), Odsevi (1901), Iz naših krajev (1903), dveh knjig dram: Ljubezen (1901), Amerikanci (1908) in romana Njeno življenje (1914), ki jih je napisala v slovenščini, je v hrvaščini izdala dve zbirki kratke proze: Jedanaest novela (1913), Po putevima života (1926), roman Hanka: ratne uspomene (1918) in dve drami: Arditi na otoku Krku (1922), Unuk kraljeviča Marka (1922), zbirka kratke proze Iskre (1905) pa vsebuje črtice v slovenščini in hrvaščini. V literarnih in publicističnih delih je opozarjala na zapostavljenost žensk in se za njihove pravice borila tudi z ustanovitvijo in urejanjem časopisa Ženski svijet (Jugoslavenska žena).
Prispevek se njene osebne, še neobjavljene korespondence, shranjene v Zapuščini Zofke Kveder (NUK, Ms 1113), loteva kot izseljenske/migrantske korespondence. Predstavlja rezultate analize osemletnega (1912-1920) dopisovanja med v Zagrebu živečo materjo in njeno odračajočo hčerjo Vladimiro Jelovšek, ki je nastalo zaradi hčerinega začasnega izseljenstva v Ljubljani in Pragi, končalo pa se je z Vladimirino prezgodnjo nepričakovano smrtjo na njen devetnajsti rojstni dan. Korespondenca ponuja raznovrstno polje za raziskavo njunega odnosa in čustvenega sveta, hkrati pa je bogat vir za preučevanje stvarnosti, težav in skrbi dveh svojevrstnih slovensko-hrvaških izseljenk v začetku prejšnjega stoletja.
Prenosi
Literatura
Borovnik, Silvija (1996). Ženski liki v nekaterih delih Zofke Kvedrove. Pišejo ženske drugače? Ljubljana: Mihelač, str. 47-59.
Boršnik, Marja (1962). Zofka Kvedrova. Študije in fragmenti. Maribor: Obzorja, str. 319-333.
Detoni Dujmič, Dunja (1998). Zofka Kveder. Ljepša polovica književnosti. Zagreb: Matica hrvatska, str. 187-195.
Drnovšek, Marjan (1999). Izseljevanje Slovencev v razvite evropske države do leta 1940. Slovenska izseljenska književnost (ur. Janja Žitnik s sodelovanjem Herte Glušič). Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, Rokus, str. 29-60.
(2004a). Izseljenke v očeh javnosti. Zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev (ur. Aleksander Žižek). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 383-393.
— (2004b). Osebno in javno v izseljenski korespondenci. Dve domovini/Two Homelands, 20, str. 113-151.
Gantar Godina, Irena (2001). Kultumoumetniško delovanje Slovencev v slovanskih deželah do začetka prve svetovne vojne. Dve domovini/Two Homelands, 14, str. 15-18.
— (2004). Slovenski izobraženci na Hrvaškem od 1850 do 1860. Dve domovini/Tw0 Homelands, 20, str. 77 -94.
Hojan, Tatjana ( 1970): Zensko šolstvo in učiteljstvo na Slovenskem v preteklih stoletjih Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 65 str.
Jelovšek Škrinjarič, Mira (1978). Moja mati Zofka Kvedrova. Zofka Kveder: Vladka Mitka, Mirica. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 249-261.
Kalc, Aleksej (2004). Pisma in magnetofonski trakovi kot komunikacijska sredstva in viri za preučevanje izseljenstva: primer tržaške družine v Avstraliji. Dve domovini/Two Homelands, 20, str. 153-174.
Koren, Evald (1992). Kveder, Zofka. Enciklopedija Slovenije, 6. knjiga. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 84.
Kovač, Zvonko (2005). Svoje-strano u dvopripadna autora (Romani Zofke Kveder Poljska u Hanki). Međuknjiževna tumačenja. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo (Biblioteka Književna smotra), str. 133-154.
Kralj, Lado (1999): Ob prebiranju pisem, ki niso namenjena nam. Slavko Grum: Pisma Joži. Maribor: Obzorja, str. 171-189.
Kržišnik Bukić, Vera (1995). Slovenci v Hrvaški. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. 415 str.
Mihurko Poniž, Katja (2003a). Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti. Ljubljana: Delta, 242 str.
— (2003b). Proza in dramatika Zofke Kveder: reprezentacije ženskosti v bikulturnem prostoru moderne. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 330 str.
Milharčič Hladnik, Mirjam (2005). Subjektivna realnost migracijskih procesov: brati, poslušati in razumeti migrantske izkušnje. Dve domovini/Two Homelands, 22, str. 169-196.
Muser, Erna (1978). Ob stotem rojstnem dnevu Zofke Kvedrove. Zofka Kveder: Vladka, Mitka, Mirica. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 263-273.
Nemec, Krešimir (1998). Povijest hrvatskog romana: od 1900. do 1945. godine. Zagreb: Znanje, 287 str.
Novak Popov, Irena. »Pozabljena« slovenska pričevanja iz vélike vojne. Jezik in slovstvo, L/l (januar-februar 2005), str. 9-24.
Slovenska književnost (1996). Ljubljana: Cankarjeva založba, 572 str.
Škrinjarič, Sunčana (2004). Zapisi o Zofki. Zofka Kveder: Misterij žene. Nakladni zavod Matice hrvatske (Biblioteka Ljepša polovica književnosti), str. 61-69.
Tucovič, Vladka (2006). Silno volim Ijepotu tog grada, koji je i zao i dobar, i vjeran i nevjeran: Zofka Kveder v Zagrebu (Ob 80-letnici smrti). Slovenski slavistični kongres (17; 2006; Zagreb) (ur. Miran Hladnik). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. V tisku.
Žitnik, Janja (2000). Književno delo slovenskih izseljencev. Slavistična revija, 48/2, str. 159-176.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
